Page 147 - Jonatan Vinkler, Uporniki, "hudi farji" in Hudičevi soldatje, Dissertationes 17
P. 147
Pred Turki in papežniki nas brani, Gospod!
zusu Kristusu in njegovem odrešenjskem poslanstvu, ki je odraz Bož-
je neizmerne ljubezni ter vsepresegajoče milosti; 3) upovedujejo življenj-
ske prigode pravih Božjih služabnikov, ki naj sodobnemu bralcu služijo
kot vir navdiha in utehe,233 zlasti »klagovy psalmi«, ki razodevajo Bož-
jo milost do slehernika; 4) dajejo upanje, ki ga more človek imeti edinole
v Boga, kajti proti telesnim, duševnim in duhovnim nadlogam, ki tarejo
posameznika, je ni pomoči drugje kot pri neizmerno milostnem Vseviš-
njem; in 5) izrekajo hvalo, ki da je edina stvar, s katero more grešnik za-
res počastiti Vsevladarja.234
Trubar je lastno razlago ne več mestih dodatno podkrepil z navajan-
jem izrekov Avrelija Avguština in misliti je, da si je preko druge roke izpo-
sojal iz Avguštinovega dela Enarrationes in Psalmos.235 Poleg spisov ško-
fa iz Hippona se sklicuje tudi na Atanazijeve misli,236 vendar je bilo ugo-
tavljanje genealogije zaenkrat neuspešno. Zdi se, da je poznal tudi najpo-
membnejše Laktancijevo delo, Divinarum institutionem libri septem,237
ki je nastalo v letih 303–311 in je napisano kot blesteča razprava, s kate-
ro je želel zgodnji cerkveni učitelj krščansko verovanje podkletiti tudi z
razumskimi, pa hkrati retorično učinkovito formuliranimi argumenti,
na ta način odgovoriti nekrščanskim kritikom vere Jezusa iz Nazareta,
predvsem pa podčrtati, da so poganske predstave o Bogu prazne. Iz še-
ste knjige (De vero cultu) omenjenega Laktancijevega dela izvira tudi pa-
saža Summus enim colendi ritus est, ex ore iusti hominis ad Deum direc-
ta laudatio,238 ki jo navaja Trubar, vendar ni jasno, katero primarno izda-
jo Laktancija je imel naš reformator pred seboj, če sploh katero. Navede-
no misel učenega prednikejskega cerkvenega očeta je namreč najti tudi
v osmi knjigi kompendija De rerum inventoribus, ki je leta 1559 izšel v
Lyonu.239 Avtor tega dela je italijanski humanist Polidoro Virgili (Poly-
dorus Vergilius, 1470–1555), spis pa je luč sveta prvič ugledal 1499. in
233 Isti pogled na starozavezne psalme kot vir tolažbe je slabo stoletje kasneje najti npr. tudi pri zname-
nitem angleškem baročnem pesniku Johnu Miltonu. Ta je 1653., poldrugo leto za tem, ko je povsem
izgubil vid, poprijel biblično besedilo in ustvaril sugestiven verzni prevod/prepesnitev psalmov 1–8;
le-ti so zanj pomenili vir utehe. John Milton, Poetical Works, ur. Douglas Bush, London 1970, 192–
195.
234 Zbrana dela Primoža Trubarja V, 30–37.
235 N. d., 24, 30, 39, 41.
236 N. d., 41.
237 Celotno latinsko besedilo, kot je bilo izdano v: Jacques Paul Migne, Patrologia latina, vol. 6, je dostopno na
_%5BOmnes_Libri_Collecti%5D__MLT.pdf.html.
238 Zbrana dela Primoža Trubarja V, 36.
239 Glej http://www.lycosthenes.org/article.php3?id_article=72.
zusu Kristusu in njegovem odrešenjskem poslanstvu, ki je odraz Bož-
je neizmerne ljubezni ter vsepresegajoče milosti; 3) upovedujejo življenj-
ske prigode pravih Božjih služabnikov, ki naj sodobnemu bralcu služijo
kot vir navdiha in utehe,233 zlasti »klagovy psalmi«, ki razodevajo Bož-
jo milost do slehernika; 4) dajejo upanje, ki ga more človek imeti edinole
v Boga, kajti proti telesnim, duševnim in duhovnim nadlogam, ki tarejo
posameznika, je ni pomoči drugje kot pri neizmerno milostnem Vseviš-
njem; in 5) izrekajo hvalo, ki da je edina stvar, s katero more grešnik za-
res počastiti Vsevladarja.234
Trubar je lastno razlago ne več mestih dodatno podkrepil z navajan-
jem izrekov Avrelija Avguština in misliti je, da si je preko druge roke izpo-
sojal iz Avguštinovega dela Enarrationes in Psalmos.235 Poleg spisov ško-
fa iz Hippona se sklicuje tudi na Atanazijeve misli,236 vendar je bilo ugo-
tavljanje genealogije zaenkrat neuspešno. Zdi se, da je poznal tudi najpo-
membnejše Laktancijevo delo, Divinarum institutionem libri septem,237
ki je nastalo v letih 303–311 in je napisano kot blesteča razprava, s kate-
ro je želel zgodnji cerkveni učitelj krščansko verovanje podkletiti tudi z
razumskimi, pa hkrati retorično učinkovito formuliranimi argumenti,
na ta način odgovoriti nekrščanskim kritikom vere Jezusa iz Nazareta,
predvsem pa podčrtati, da so poganske predstave o Bogu prazne. Iz še-
ste knjige (De vero cultu) omenjenega Laktancijevega dela izvira tudi pa-
saža Summus enim colendi ritus est, ex ore iusti hominis ad Deum direc-
ta laudatio,238 ki jo navaja Trubar, vendar ni jasno, katero primarno izda-
jo Laktancija je imel naš reformator pred seboj, če sploh katero. Navede-
no misel učenega prednikejskega cerkvenega očeta je namreč najti tudi
v osmi knjigi kompendija De rerum inventoribus, ki je leta 1559 izšel v
Lyonu.239 Avtor tega dela je italijanski humanist Polidoro Virgili (Poly-
dorus Vergilius, 1470–1555), spis pa je luč sveta prvič ugledal 1499. in
233 Isti pogled na starozavezne psalme kot vir tolažbe je slabo stoletje kasneje najti npr. tudi pri zname-
nitem angleškem baročnem pesniku Johnu Miltonu. Ta je 1653., poldrugo leto za tem, ko je povsem
izgubil vid, poprijel biblično besedilo in ustvaril sugestiven verzni prevod/prepesnitev psalmov 1–8;
le-ti so zanj pomenili vir utehe. John Milton, Poetical Works, ur. Douglas Bush, London 1970, 192–
195.
234 Zbrana dela Primoža Trubarja V, 30–37.
235 N. d., 24, 30, 39, 41.
236 N. d., 41.
237 Celotno latinsko besedilo, kot je bilo izdano v: Jacques Paul Migne, Patrologia latina, vol. 6, je dostopno na
_%5BOmnes_Libri_Collecti%5D__MLT.pdf.html.
238 Zbrana dela Primoža Trubarja V, 36.
239 Glej http://www.lycosthenes.org/article.php3?id_article=72.
