Page 148 - Jonatan Vinkler, Uporniki, "hudi farji" in Hudičevi soldatje, Dissertationes 17
P. 148
Uporniki, »hudi farji« in Hudičevi soldatje
nato še leta 1521. Trubarjev slovenski prevod240 pasaže Psalterium Grae-
cum est, et Latine organum dicitur, quod Hebraei NEBEL vocant in ne-
posredno sklicevanje na njenega avtorja razkrivata, da je naš reforma-
tor povzemal tudi misli, ki jih je najti v Hieronimovem delu Breviari-
um in Psalmos,241 izmed učenih mož 16. stoletja pa se je Trubar poimen-
sko sklical na avtoriteto Erazma Rotterdamskega, in sicer najverjetneje
na njegov spis Arnobii Africani commentarii pii, iuxta ac sinceriter erudi-
ti, in omnes Psalmos, sermone latino, ki je izšel leta 1522 v Strassburgu.242
Trubar je psalme imenoval kar »mala biblia inu en regišter vsiga S.
pisma«,243 eksegezo pomenske strukture biblične knjige pa je zaključil z
naslednjo mislijo:
»Nu čez le-te pet štuke, kir so v tim Psalteriu – de se Bug v ti S. Troyci spo-
zna; de se vei, kai dopade Bogu oli nekar; de se vei, za čes volo ie Jezus pryšal
na ta sveit; de znamo prov molyti, se troštati inu hvalyti Boga –, oben človik
k animu pravimu kersčanskimu stanu inu h timu večnimu lebnu vehše kun-
šti inu vehšiga vuka oli veidena na tim sveitu ne potribuie. Zakai v tih psal-
movih buqvah vsak človik naide obilnu za vsako reč, kir se nemu pergodi,
dobru oli hudu: navuk, trošt inu gvišno arcnio sui duši.«244
Toda vzrok za poseben pomen psalterja za vsakega vernika ni ti-
čal samo v konciznem zbiru vse poglavitne biblične snovi in resnic v eni
sami knjigi, temveč tudi v prav posebni ubeseditvi le-te, ki naj bi veru-
jočim pomagala, da si nauke, svarila in spodbude, ki jih potrebujejo za
pot v nebesa, kar najhitreje vgradijo v lastno vsakdanjostno delovanjsko
prakso: psalmi so res Božja beseda, toda – v verzih. In slednje je bilo za
protestantsko občestvo, ki se je (samo)definiralo z intenzivnim in z je-
zikovno vsakomur razumljivim poučevanjem o Bogu, izjemnega pome-
na, kajti verzna struktura ima zaradi svoje posebne ritmične in glasovne
organiziranosti nespregledljive memotehnične prednosti pred običajno
prozno ubeseditvijo.245
Psalmi so tako za protestante 16. stoletja skorajda stereotipno ve-
ljali za Božji besedilni opus perfectum: po vsebinski plati najkonciznej-
ši ekstrakt vsega božanskega sporočila, po oblikovni plati pa pravi verz-
240 Zbrana dela Primoža Trubarja V, 17.
241 Celotno latinsko besedilo, izdano v: J. P. Migne, Patrologia latina, vol. 26, je najti na http://www.docu-
mentacatholicaomnia.eu/04z/z_0347-0420__Hieronymus__Breviarium_In_Psalmos__MLT.
pdf.html.
242 Zbrana dela Primoža Trubarja V, 27.
243 N. d., 30.
244 N. d., 37.
245 Prim. J. Vinkler, Trden grad je naš Gospod, v: Zbrana dela Primoža Trubarja IV, 509, 510.
nato še leta 1521. Trubarjev slovenski prevod240 pasaže Psalterium Grae-
cum est, et Latine organum dicitur, quod Hebraei NEBEL vocant in ne-
posredno sklicevanje na njenega avtorja razkrivata, da je naš reforma-
tor povzemal tudi misli, ki jih je najti v Hieronimovem delu Breviari-
um in Psalmos,241 izmed učenih mož 16. stoletja pa se je Trubar poimen-
sko sklical na avtoriteto Erazma Rotterdamskega, in sicer najverjetneje
na njegov spis Arnobii Africani commentarii pii, iuxta ac sinceriter erudi-
ti, in omnes Psalmos, sermone latino, ki je izšel leta 1522 v Strassburgu.242
Trubar je psalme imenoval kar »mala biblia inu en regišter vsiga S.
pisma«,243 eksegezo pomenske strukture biblične knjige pa je zaključil z
naslednjo mislijo:
»Nu čez le-te pet štuke, kir so v tim Psalteriu – de se Bug v ti S. Troyci spo-
zna; de se vei, kai dopade Bogu oli nekar; de se vei, za čes volo ie Jezus pryšal
na ta sveit; de znamo prov molyti, se troštati inu hvalyti Boga –, oben človik
k animu pravimu kersčanskimu stanu inu h timu večnimu lebnu vehše kun-
šti inu vehšiga vuka oli veidena na tim sveitu ne potribuie. Zakai v tih psal-
movih buqvah vsak človik naide obilnu za vsako reč, kir se nemu pergodi,
dobru oli hudu: navuk, trošt inu gvišno arcnio sui duši.«244
Toda vzrok za poseben pomen psalterja za vsakega vernika ni ti-
čal samo v konciznem zbiru vse poglavitne biblične snovi in resnic v eni
sami knjigi, temveč tudi v prav posebni ubeseditvi le-te, ki naj bi veru-
jočim pomagala, da si nauke, svarila in spodbude, ki jih potrebujejo za
pot v nebesa, kar najhitreje vgradijo v lastno vsakdanjostno delovanjsko
prakso: psalmi so res Božja beseda, toda – v verzih. In slednje je bilo za
protestantsko občestvo, ki se je (samo)definiralo z intenzivnim in z je-
zikovno vsakomur razumljivim poučevanjem o Bogu, izjemnega pome-
na, kajti verzna struktura ima zaradi svoje posebne ritmične in glasovne
organiziranosti nespregledljive memotehnične prednosti pred običajno
prozno ubeseditvijo.245
Psalmi so tako za protestante 16. stoletja skorajda stereotipno ve-
ljali za Božji besedilni opus perfectum: po vsebinski plati najkonciznej-
ši ekstrakt vsega božanskega sporočila, po oblikovni plati pa pravi verz-
240 Zbrana dela Primoža Trubarja V, 17.
241 Celotno latinsko besedilo, izdano v: J. P. Migne, Patrologia latina, vol. 26, je najti na http://www.docu-
mentacatholicaomnia.eu/04z/z_0347-0420__Hieronymus__Breviarium_In_Psalmos__MLT.
pdf.html.
242 Zbrana dela Primoža Trubarja V, 27.
243 N. d., 30.
244 N. d., 37.
245 Prim. J. Vinkler, Trden grad je naš Gospod, v: Zbrana dela Primoža Trubarja IV, 509, 510.
