Page 144 - Jonatan Vinkler, Uporniki, "hudi farji" in Hudičevi soldatje, Dissertationes 17
P. 144
Uporniki, »hudi farji« in Hudičevi soldatje
pak ne počno kar iz samolastne volje in nagiba, temveč na podpihovan-
je samega Satana, Trubar pa je kot poglavitnega reprezentanta »rogate-
ga, hudega Zlodeja« v kranjskem stolnem mestu označil frančiškanske-
ga pridigarja Jurija Bravšića. Da bi krščanska cerkev preganjanje s strani
neprijateljev »prave, stare vere krščanske« sploh lahko prenesla, morajo
pravi kristjani peklenskemu gospodarju in njegovim pomagačem, mali-
kovalskim papežnikom »fygo pokazati«, toda ob tem jim je treba tudi
tolažbe, in sicer podobne, kot jo je črpala antična apostolska cerkev.228
In tako dušno pomoč najdejo podobno kot Kristus in apostoli – v
bibličnem psalterju:
»Oni so se v nih revah, težkih nadlugah, martrah inu na smerti ležoč terdnu
zanesli inu vupali na to nim obluble[n]o milost inu pomuč Božyo. Inu per
tim so oni nih revo, sylo, nadlugo inu nedolžnost Bogu naprei nesli, nemu
tožyli, pruti nemu vpyli inu ga prossili za pomuč inu odrešitvu &c. Tako nih
vero, te nih molytve inu prošne inu koku ie Bug nee troštal, nim pomagal iz
vseh nadlug inu te nih souvražnike grozzovitu štraifal inu pogubil, le-tu vse v
le- tih buqvah bote obilnu imeili.«229
Božja cerkev naj se torej duhovno krepča s pesmimi pokore, (za)
upanja in priprošnje za Božjo milost, kot so zapisane v psalterju.
Izvor besede psalter, besedilno in pomensko strukturo biblične knji-
ge, njen namen ter funkcijo, avtorstvo, način posredovanja besedil (petje
in instrumentalno spremljanje), umestitev v življenje antične apostolske
cerkve, pomensko eksegezo, versko sporočilo za Trubarjeve sodobnike in
liturgično rabo je Trubar temeljito obravnaval v naslednjem delu Tega ce-
lega psalterja Davidovega. Le-ta nosi naslov Predguvor čez ta psalter, toda
čeprav gre za oznako žanra, je strukturno kot pri večini slovenskih pred-
govorov Primoža Trubarja tudi v omenjenem opaziti žanrsko deformaci-
jo.230 Razen povzetka psalmskih snovi ni namreč v njem ničesar, kar bi ga
povezovalo s podobo humanističnega predgovora 16. stoletja v npr. nem-
škem ali češkem jeziku, pač pa gre za obsežnejše samostojno razpravljal-
no pisanje, ki je snovno vezano na biblične psalme in eksegetične avto-
ritete (Laktancij, Atanazij, Hieronim, Avrelij Avguštin in Erazem Rot-
terdamski); najlažje ga je postaviti ob bok besedilnega tipa Auslegung, ki
228 »Oli mi kersčeniki imamo Hudiču inu vsem nega tovarišom, kir te nega lažee, krive vere, malyko-
vane terdio inu brano, fygo pokazati, v ti naši veri močni inu stonoviti biti, to Božyo bessedo radi inu
veden brati, poslušati inu slušati, klycati na Buga, prossiti za pomuč, zastopnu, z vero inu z andohtio,
gostu, doma inu v cerqvi ta s. Oča naš inu psalme molyti inu kar nom dopusti od tih nevernikov /in
papežnikov/ žaliga diati za volo te vere, tu imamo volnu inu z veselie[m] terpeti &c.« N. d., 14–15.
229 N. d., 12.
230 J. Vinkler, Trden grad je naš Gospod, v: Zbrana dela Primoža Trubarja IV, 507.
pak ne počno kar iz samolastne volje in nagiba, temveč na podpihovan-
je samega Satana, Trubar pa je kot poglavitnega reprezentanta »rogate-
ga, hudega Zlodeja« v kranjskem stolnem mestu označil frančiškanske-
ga pridigarja Jurija Bravšića. Da bi krščanska cerkev preganjanje s strani
neprijateljev »prave, stare vere krščanske« sploh lahko prenesla, morajo
pravi kristjani peklenskemu gospodarju in njegovim pomagačem, mali-
kovalskim papežnikom »fygo pokazati«, toda ob tem jim je treba tudi
tolažbe, in sicer podobne, kot jo je črpala antična apostolska cerkev.228
In tako dušno pomoč najdejo podobno kot Kristus in apostoli – v
bibličnem psalterju:
»Oni so se v nih revah, težkih nadlugah, martrah inu na smerti ležoč terdnu
zanesli inu vupali na to nim obluble[n]o milost inu pomuč Božyo. Inu per
tim so oni nih revo, sylo, nadlugo inu nedolžnost Bogu naprei nesli, nemu
tožyli, pruti nemu vpyli inu ga prossili za pomuč inu odrešitvu &c. Tako nih
vero, te nih molytve inu prošne inu koku ie Bug nee troštal, nim pomagal iz
vseh nadlug inu te nih souvražnike grozzovitu štraifal inu pogubil, le-tu vse v
le- tih buqvah bote obilnu imeili.«229
Božja cerkev naj se torej duhovno krepča s pesmimi pokore, (za)
upanja in priprošnje za Božjo milost, kot so zapisane v psalterju.
Izvor besede psalter, besedilno in pomensko strukturo biblične knji-
ge, njen namen ter funkcijo, avtorstvo, način posredovanja besedil (petje
in instrumentalno spremljanje), umestitev v življenje antične apostolske
cerkve, pomensko eksegezo, versko sporočilo za Trubarjeve sodobnike in
liturgično rabo je Trubar temeljito obravnaval v naslednjem delu Tega ce-
lega psalterja Davidovega. Le-ta nosi naslov Predguvor čez ta psalter, toda
čeprav gre za oznako žanra, je strukturno kot pri večini slovenskih pred-
govorov Primoža Trubarja tudi v omenjenem opaziti žanrsko deformaci-
jo.230 Razen povzetka psalmskih snovi ni namreč v njem ničesar, kar bi ga
povezovalo s podobo humanističnega predgovora 16. stoletja v npr. nem-
škem ali češkem jeziku, pač pa gre za obsežnejše samostojno razpravljal-
no pisanje, ki je snovno vezano na biblične psalme in eksegetične avto-
ritete (Laktancij, Atanazij, Hieronim, Avrelij Avguštin in Erazem Rot-
terdamski); najlažje ga je postaviti ob bok besedilnega tipa Auslegung, ki
228 »Oli mi kersčeniki imamo Hudiču inu vsem nega tovarišom, kir te nega lažee, krive vere, malyko-
vane terdio inu brano, fygo pokazati, v ti naši veri močni inu stonoviti biti, to Božyo bessedo radi inu
veden brati, poslušati inu slušati, klycati na Buga, prossiti za pomuč, zastopnu, z vero inu z andohtio,
gostu, doma inu v cerqvi ta s. Oča naš inu psalme molyti inu kar nom dopusti od tih nevernikov /in
papežnikov/ žaliga diati za volo te vere, tu imamo volnu inu z veselie[m] terpeti &c.« N. d., 14–15.
229 N. d., 12.
230 J. Vinkler, Trden grad je naš Gospod, v: Zbrana dela Primoža Trubarja IV, 507.
