Page 142 - Jonatan Vinkler, Uporniki, "hudi farji" in Hudičevi soldatje, Dissertationes 17
P. 142
Uporniki, »hudi farji« in Hudičevi soldatje
skem odzval najprej s pismom, v katerem je sporočil, da bo storil, kot mu
je bilo zaukazano,217 nato pa se je v škofijski palači zglasil osebno, o nje-
govem prihodu na zaslišanje 6. decembra 1562 pa se je ohranila latinska
notica, da je na kraj dogodka prispel »v imenitnem spremstvu množi-
ce deželanov, svetovalcev in meščanov kakor Luther«.218 In škof Seeba-
ch mu je nato zastavil 21 vprašanj, ki so se nanašala na artikle s področja
dogmatike in liturgike, in to ravno v tistih točkah, kjer se je Augsburška
veroizpoved jasno razlikovala od nauka rimske cerkve, duhoven z Rašči-
ce pa naj bi na vsako izmed vprašanj odgovoril z da ali ne. Tako je prvo
vprašanje zadevalo nauk o cerkvi: Ali Trubar verjame, da je krščanska
cerkev ali občestvo tista cerkev, ki ji na svetu načeluje rimski škof, sve-
ti oče papež, vrhovni Kristusov vikar. Nato: Ali verjame, da je svetih za-
kramentov sedem – krst, birma, evharistija ... Med ostalimi: Ali verja-
me, da so za večno življenje potrebna kristjanova dobra dela ali pa, da se
večno življenje dobi izključno po zaslugi Jezusa Kristusa. In: Ali izpove-
duje Augsburško veroizpoved.219 Odgovori na ta vprašanja niso ohranje-
ni, so pa tisti, ki jih je Trubar izrekel na drugem zaslišanju 20. decembra
1562, ko je odgovarjal na obtožbe, ki so zastran njega prispele do cesar-
ja.220 Nazadnje se je zgodilo tako, kot je Trubar napisal v pismu Ivanu ba-
ronu Ungnadu že pred zaslišanjem:
»Hvala Bogu, da se zaradi tega nič ne bojim, kajti o vseh krščanskih naukih,
ki jih znam dokazati in braniti z jasnimi izreki iz Svetega pisma, sem že pri-
digal in pisal, da bom, kakor upam, s pomočjo in milostjo Vsemogočnega
častno prebil to preizkušnjo.«221
Superintendent kranjskih protestantov je smelo pripoznal lastno iz-
povedovanje creda »prave, stare vere krščanske«, kot ga podaja Augsbur-
ška veroizpoved, toda s tem v zadevi nikakor ni bila izrečena zadnja bese-
da. Kajti tokrat so bili za razliko od škofa Seebacha, ki je poskrbel za za-
četek gonje proti Trubarju, v naletu odločni kranjski deželni stanovi: ko
je namreč ljubljanski škof spravljal skupaj poročilo o zaslišanju, so tudi
stanovi prijeli v roke pero. In so 27. decembra 1562222 v Ljubljani sestavi-
li dolgo pisanje in v njem vzeli najvišjega duhovnega pastirja Ljubljanske
škofije temeljito na piko. Med drugim so ga obdolžili tudi take nečed-
217 Primož Trubar Petru pl. Seebachu (Ljubljana, 30. november); J. Rajhman, n. d., 145.
218 »Comparuit autem provintialium, senatorum civiumque turba egregie stipatus more Lutheri.«
T. Elze, n. d., 300.
219 T. Elze, n. d., 300–302, tudi T. Elze, Die Superintendenten der evangelischen Kirche in Krain während der
sechzehnten Jahrhunderts, 16, 17.
220 N. d., 303–306.
221 Primož Trubar Ivanu Ungnadu (Ljubljana, 28. november 1562); J. Rajhman, n. d., 142, 145.
222 T. Elze, Primus Trubers Briefe, 307–315.
skem odzval najprej s pismom, v katerem je sporočil, da bo storil, kot mu
je bilo zaukazano,217 nato pa se je v škofijski palači zglasil osebno, o nje-
govem prihodu na zaslišanje 6. decembra 1562 pa se je ohranila latinska
notica, da je na kraj dogodka prispel »v imenitnem spremstvu množi-
ce deželanov, svetovalcev in meščanov kakor Luther«.218 In škof Seeba-
ch mu je nato zastavil 21 vprašanj, ki so se nanašala na artikle s področja
dogmatike in liturgike, in to ravno v tistih točkah, kjer se je Augsburška
veroizpoved jasno razlikovala od nauka rimske cerkve, duhoven z Rašči-
ce pa naj bi na vsako izmed vprašanj odgovoril z da ali ne. Tako je prvo
vprašanje zadevalo nauk o cerkvi: Ali Trubar verjame, da je krščanska
cerkev ali občestvo tista cerkev, ki ji na svetu načeluje rimski škof, sve-
ti oče papež, vrhovni Kristusov vikar. Nato: Ali verjame, da je svetih za-
kramentov sedem – krst, birma, evharistija ... Med ostalimi: Ali verja-
me, da so za večno življenje potrebna kristjanova dobra dela ali pa, da se
večno življenje dobi izključno po zaslugi Jezusa Kristusa. In: Ali izpove-
duje Augsburško veroizpoved.219 Odgovori na ta vprašanja niso ohranje-
ni, so pa tisti, ki jih je Trubar izrekel na drugem zaslišanju 20. decembra
1562, ko je odgovarjal na obtožbe, ki so zastran njega prispele do cesar-
ja.220 Nazadnje se je zgodilo tako, kot je Trubar napisal v pismu Ivanu ba-
ronu Ungnadu že pred zaslišanjem:
»Hvala Bogu, da se zaradi tega nič ne bojim, kajti o vseh krščanskih naukih,
ki jih znam dokazati in braniti z jasnimi izreki iz Svetega pisma, sem že pri-
digal in pisal, da bom, kakor upam, s pomočjo in milostjo Vsemogočnega
častno prebil to preizkušnjo.«221
Superintendent kranjskih protestantov je smelo pripoznal lastno iz-
povedovanje creda »prave, stare vere krščanske«, kot ga podaja Augsbur-
ška veroizpoved, toda s tem v zadevi nikakor ni bila izrečena zadnja bese-
da. Kajti tokrat so bili za razliko od škofa Seebacha, ki je poskrbel za za-
četek gonje proti Trubarju, v naletu odločni kranjski deželni stanovi: ko
je namreč ljubljanski škof spravljal skupaj poročilo o zaslišanju, so tudi
stanovi prijeli v roke pero. In so 27. decembra 1562222 v Ljubljani sestavi-
li dolgo pisanje in v njem vzeli najvišjega duhovnega pastirja Ljubljanske
škofije temeljito na piko. Med drugim so ga obdolžili tudi take nečed-
217 Primož Trubar Petru pl. Seebachu (Ljubljana, 30. november); J. Rajhman, n. d., 145.
218 »Comparuit autem provintialium, senatorum civiumque turba egregie stipatus more Lutheri.«
T. Elze, n. d., 300.
219 T. Elze, n. d., 300–302, tudi T. Elze, Die Superintendenten der evangelischen Kirche in Krain während der
sechzehnten Jahrhunderts, 16, 17.
220 N. d., 303–306.
221 Primož Trubar Ivanu Ungnadu (Ljubljana, 28. november 1562); J. Rajhman, n. d., 142, 145.
222 T. Elze, Primus Trubers Briefe, 307–315.
