Page 139 - Jonatan Vinkler, Uporniki, "hudi farji" in Hudičevi soldatje, Dissertationes 17
P. 139
Pred Turki in papežniki nas brani, Gospod!
❙ 108–110
Jakob Seisenegger, Pridiga nun-
cija Cornelia Mussa pred Ferdi-
nandom I. in njegovimi dvorjani
v Augustinerkirche, Dunaj 1560
(Graf Harrach’schen Gemäl-
degalerie, Rohrau, Nieder-
österreich). Zbirka pridig (spo-
daj) škofa Mussa (v sredini).
V navedenih vrsticah se je pod naletom
znašel istrski frančiškan iz okolice Kopra
Jurij Bravšić. Tega je Cornelio Musso,207
papeški nuncij na Dunaju, z dovoljenjem
cesarja Ferdinanda I. poslal v Ljubljano, da
bi se s protestanti spoprijemal s pridigami
v stolnici sv. Nikolaja.208 Bravšić je bil kot
cerkveni retor očitno dovolj spreten, ognje-
207 Minorit, škof Cornelio Musso (1511–1574) je slovel kot
eden najsijajnejših katoliških pridigarjev svojega časa. Pri-
digo kot literarni žanr je ponesel na tako višino, da so mu
sodobniki vzdeli pridevek italijanski Demosten. Bil je eden
od treh škofov, ki so bili navzoči ob začetku koncila v Tri-
dentu (13. december 1545), na katerem se je odlikoval
prevsem v teoloških razpravah o opravičenju. V srednje-
evropski zgodovini je ostal znan zlasti kot voditelj ger-
manske prelature na Dunaju, kjer je figuriral kot papeški
legat na dvoru Ferdinanda I.
208 M. Rupel, Primož Trubar, 154.
❙ 108–110
Jakob Seisenegger, Pridiga nun-
cija Cornelia Mussa pred Ferdi-
nandom I. in njegovimi dvorjani
v Augustinerkirche, Dunaj 1560
(Graf Harrach’schen Gemäl-
degalerie, Rohrau, Nieder-
österreich). Zbirka pridig (spo-
daj) škofa Mussa (v sredini).
V navedenih vrsticah se je pod naletom
znašel istrski frančiškan iz okolice Kopra
Jurij Bravšić. Tega je Cornelio Musso,207
papeški nuncij na Dunaju, z dovoljenjem
cesarja Ferdinanda I. poslal v Ljubljano, da
bi se s protestanti spoprijemal s pridigami
v stolnici sv. Nikolaja.208 Bravšić je bil kot
cerkveni retor očitno dovolj spreten, ognje-
207 Minorit, škof Cornelio Musso (1511–1574) je slovel kot
eden najsijajnejših katoliških pridigarjev svojega časa. Pri-
digo kot literarni žanr je ponesel na tako višino, da so mu
sodobniki vzdeli pridevek italijanski Demosten. Bil je eden
od treh škofov, ki so bili navzoči ob začetku koncila v Tri-
dentu (13. december 1545), na katerem se je odlikoval
prevsem v teoloških razpravah o opravičenju. V srednje-
evropski zgodovini je ostal znan zlasti kot voditelj ger-
manske prelature na Dunaju, kjer je figuriral kot papeški
legat na dvoru Ferdinanda I.
208 M. Rupel, Primož Trubar, 154.