Page 138 - Jonatan Vinkler, Uporniki, "hudi farji" in Hudičevi soldatje, Dissertationes 17
P. 138
Uporniki, »hudi farji« in Hudičevi soldatje
škem posvetilu očital, da na vso moč in z vsemi sredstvi nasprotujejo ši-
ritvi »prave, stare vere krščanske«:
»/N/aši nasprotniki, namišljena duhovna drhal in zlasti neučeni meniški
kričač v ljubljanski stolnici, povsod, v deželi in izven nje, trdijo, kričé in pi-
šejo o nas Kranjcih in Slovencih, ki smo si uredili in imamo vero in vse božje
službe po nauku Sv. pisma, katekizma in treh simbolov ter smo se priključili
augsburški konfesiji. Pravijo namreč, mi lutrski da smo krivoverci, sovražni-
ki cerkve, odpadniki, odrezani gnili udje, neposlušni puntarji, da smo napra-
vili novo, zapeljivo in škodljivo vero, ki ni od nje nič dobrega pričakovati, za-
kaj zaradi naše vere in nauka da je sedanji svet tako hudoben in nezvest; od
tod draginje, kuga, vojska in vse nadloge. Dalje govoré, da sramotimo Devi-
co Marijo in ljube svetnike, da nimamo sv. duha in niti enega pravega zakra-
menta, da otroci, ki smo jih mi krstili, ne bodo videli božjega obličja itd. In
omenjeni naši zoprniki ne pusté, da bi pokopavali trupla kristjanov, ki so od
nas prejeli sv. zakrament, v njihovih cerkvah in na pokopališčih in da bi pri
tem pridigali. Táko in podobno sramotenje, nespodobne in krive obdolžit-
ve in obrekovanja trosijo naši protivniki o nas in jih razglašajo ne samo pri
vinu in s prižnic preprostemu, nerazsodnemu kmetu in sodrgi, ki bi jih radi
naščuvali k uporu zoper nas, ampak oni, njihovi višji in ljudje, ki so na njihovi
strani zaradi svoje lastne koristi, so pogosto pisali take stvari o nas uglednim
nemškim mogotcem in modrijanom ter jih prosili, da bi nas preganjali.«204
Ecclesia malignantium, cerkev hudobnežev, kot jo Trubar imenuje,205
je imela v času, ko je prvi superintendent protestantske cerkve na Kranj-
skem dokončeval psalter, v kranjskem stolnem mestu še posebej glasne-
ga »apostola«. Nanj je Trubar namignil tudi v slovenskem predgovoru k
psalterju (Vsem bogaboiečim, vernim Craincom ...), kjer je zapisal:
»Obtu vi, lubi bratie inu sestre v Cristusu, ne čudite se inu ne zmotite se v
ti pravi veri, kadar vidite inu slišite, de zdai tudi koker Cristusu, tim prero-
kom inu jogrom se sadašnim risničnim pridigariem inu vsem pravim kers-
čenikom taku gody, kir nas ty slipy, nezastopni /papežniki/, katerim obe-
niga zla, ne krivi/g/a ne deimo, temuč nuč, dan želymo, nee vučimo, prossi-
mo inu opominamo, de bi z nami red prov verovali, Bogu služili inu v nebes-
sa prišli, nas taku sylnu souvražio, kelno, čez nas lažeio, ovadaio, fratuio inu
prega[n]eio. Tu ta rogati, hudi Zludi dela, kir taku v nih, suseb v tim vsteklim,
nesramnim, lažnivim menihu per S. Miclavžu v Lublani inu v nega tovariših,
zubper to našo vero, katera ie od samiga Boga v ti S. Troyci postavlena, dyvia,
rezbya, prity inu vse zlu zubper nas zmišlava inu začene.«206
204 N. d., 178.
205 N. d., 179.
206 Zbrana dela Primoža Trubarja V, 12–13.
škem posvetilu očital, da na vso moč in z vsemi sredstvi nasprotujejo ši-
ritvi »prave, stare vere krščanske«:
»/N/aši nasprotniki, namišljena duhovna drhal in zlasti neučeni meniški
kričač v ljubljanski stolnici, povsod, v deželi in izven nje, trdijo, kričé in pi-
šejo o nas Kranjcih in Slovencih, ki smo si uredili in imamo vero in vse božje
službe po nauku Sv. pisma, katekizma in treh simbolov ter smo se priključili
augsburški konfesiji. Pravijo namreč, mi lutrski da smo krivoverci, sovražni-
ki cerkve, odpadniki, odrezani gnili udje, neposlušni puntarji, da smo napra-
vili novo, zapeljivo in škodljivo vero, ki ni od nje nič dobrega pričakovati, za-
kaj zaradi naše vere in nauka da je sedanji svet tako hudoben in nezvest; od
tod draginje, kuga, vojska in vse nadloge. Dalje govoré, da sramotimo Devi-
co Marijo in ljube svetnike, da nimamo sv. duha in niti enega pravega zakra-
menta, da otroci, ki smo jih mi krstili, ne bodo videli božjega obličja itd. In
omenjeni naši zoprniki ne pusté, da bi pokopavali trupla kristjanov, ki so od
nas prejeli sv. zakrament, v njihovih cerkvah in na pokopališčih in da bi pri
tem pridigali. Táko in podobno sramotenje, nespodobne in krive obdolžit-
ve in obrekovanja trosijo naši protivniki o nas in jih razglašajo ne samo pri
vinu in s prižnic preprostemu, nerazsodnemu kmetu in sodrgi, ki bi jih radi
naščuvali k uporu zoper nas, ampak oni, njihovi višji in ljudje, ki so na njihovi
strani zaradi svoje lastne koristi, so pogosto pisali take stvari o nas uglednim
nemškim mogotcem in modrijanom ter jih prosili, da bi nas preganjali.«204
Ecclesia malignantium, cerkev hudobnežev, kot jo Trubar imenuje,205
je imela v času, ko je prvi superintendent protestantske cerkve na Kranj-
skem dokončeval psalter, v kranjskem stolnem mestu še posebej glasne-
ga »apostola«. Nanj je Trubar namignil tudi v slovenskem predgovoru k
psalterju (Vsem bogaboiečim, vernim Craincom ...), kjer je zapisal:
»Obtu vi, lubi bratie inu sestre v Cristusu, ne čudite se inu ne zmotite se v
ti pravi veri, kadar vidite inu slišite, de zdai tudi koker Cristusu, tim prero-
kom inu jogrom se sadašnim risničnim pridigariem inu vsem pravim kers-
čenikom taku gody, kir nas ty slipy, nezastopni /papežniki/, katerim obe-
niga zla, ne krivi/g/a ne deimo, temuč nuč, dan želymo, nee vučimo, prossi-
mo inu opominamo, de bi z nami red prov verovali, Bogu služili inu v nebes-
sa prišli, nas taku sylnu souvražio, kelno, čez nas lažeio, ovadaio, fratuio inu
prega[n]eio. Tu ta rogati, hudi Zludi dela, kir taku v nih, suseb v tim vsteklim,
nesramnim, lažnivim menihu per S. Miclavžu v Lublani inu v nega tovariših,
zubper to našo vero, katera ie od samiga Boga v ti S. Troyci postavlena, dyvia,
rezbya, prity inu vse zlu zubper nas zmišlava inu začene.«206
204 N. d., 178.
205 N. d., 179.
206 Zbrana dela Primoža Trubarja V, 12–13.
