Page 135 - Jonatan Vinkler, Uporniki, "hudi farji" in Hudičevi soldatje, Dissertationes 17
P. 135
d Turki in papežniki nas brani, Gospod!
jem času slovel kot znamenit profesor teologije, vrhunski filolog in biblič-
ni ekseget, zlasti za psalme ter Pavlova pisma,199 poleg tega je oskrbel prvo
izdajo zbranih del Martina Luthra (Wittenberger Luther-Ausgabe, 1552–
1559), vse to pa mu je po smrti Johannesa Bugenhagna (1485–1558) po-
moglo na mesto njegovega naslednika v teološkem dekanatu.200 Maior je
bil ena najsijajnejših zvezd protestantske teologije in biblične hermenevti-
ke svojega časa, in to ravno v dobi, ko je Trubar pripravljal svoj prevod psal-
mov v slovenščino. Zato velja ob omenjenem Maiorjevem latinskem pre-
vodu psalterja iz leta 1547 kot morebitni vir za Trubarjeve komentarje slo-
venskih psalmov upoštevati tudi Maiorjevo delo Psalmi seu cantica ex sacris
libris (1558) in morda celo tudi spis Ennaratio septem Psalmorum poeniten-
tialium, ki pride med bralce v letu pred izidom slovenskega psalterja (1565).
Ob Gualtherjevi nemški in Musculovi ter (morebitni) Maiorjevi la-
tinski predlogi pa neposredna medsebojna primerjava Trubarjevega in
Luthrovega besedila,201 npr. Ps 136, 1–10, zastran razmerja izvirnik –
poslovenitev razkriva, da je naš prevajalec pomoči iskal tudi v nemškem
psalmskem besedilu wittenberškega reformatorja. Pozornost velja osre-
dotočiti zlasti na vrstice 7 do 10, kjer pri najboljši volji ni mogoče ne uz-
reti Trubarjevega tesnega vzorovanja pri Luthrovem besedilu in njegovi
specifično nemški jezikovni strukturi, empirična analiza pa je razkrila,
da je treba 13–48 % Trubarjevih prevodnih rešitev na izbranih mestih
pripisati Luthrovemu nemškemu prevodu psalterja.
Kljub hvalevredni želji narediti iz Trubarja hebraista velja zgoraj
omenjeno npr. tudi za Ps 116, 16; 119, 23,24,30,68,72,116; 124, 8; 129,
6–7; 131; 132, 12; 136; 137, 7–8; 139, 3; 140; 142, 6; 147, 10 in skoraj
za cel psalm 148, če naj so omenjena samo tista mesta, kjer so jezikovne
interference Luthrovega bibličnega prevoda najbolj jasno razvidne, in to
le v zadnjih petdesetih psalmih, ko naj bi bila hebraistična kompetenca
očeta slovenske knjige največja.
Ta celi psalter Davidov (1566) Luther-Bibel (1545)
1 ZAhvalyte tiga Gospudi, zakai 1 DAncket dem HERRN / Denn
on ie cilu dober, zakai nega dobruta er ist freundlich / Denn seine Güte
terpi vekoma. weret ewiglich.
199 Enarrationes Epistolarum S. Pauli (1552–1565); Vita S. Pauli apostoli (1555).
200 Karl Friedrich Ulrichs, Major, v: BBKL, Bd. XIV, Herzberg 1998 (ISBN 3-88309-073-5); navedeno
po.
201 Vir za spodnjo primerjavo je poleg Trubarjevega izvirnega tiska M. Luther, Luther-Bibel 1545: Der
Psalter, Berlin 2000, Digitale Bibliothek Band 29, 2252.
jem času slovel kot znamenit profesor teologije, vrhunski filolog in biblič-
ni ekseget, zlasti za psalme ter Pavlova pisma,199 poleg tega je oskrbel prvo
izdajo zbranih del Martina Luthra (Wittenberger Luther-Ausgabe, 1552–
1559), vse to pa mu je po smrti Johannesa Bugenhagna (1485–1558) po-
moglo na mesto njegovega naslednika v teološkem dekanatu.200 Maior je
bil ena najsijajnejših zvezd protestantske teologije in biblične hermenevti-
ke svojega časa, in to ravno v dobi, ko je Trubar pripravljal svoj prevod psal-
mov v slovenščino. Zato velja ob omenjenem Maiorjevem latinskem pre-
vodu psalterja iz leta 1547 kot morebitni vir za Trubarjeve komentarje slo-
venskih psalmov upoštevati tudi Maiorjevo delo Psalmi seu cantica ex sacris
libris (1558) in morda celo tudi spis Ennaratio septem Psalmorum poeniten-
tialium, ki pride med bralce v letu pred izidom slovenskega psalterja (1565).
Ob Gualtherjevi nemški in Musculovi ter (morebitni) Maiorjevi la-
tinski predlogi pa neposredna medsebojna primerjava Trubarjevega in
Luthrovega besedila,201 npr. Ps 136, 1–10, zastran razmerja izvirnik –
poslovenitev razkriva, da je naš prevajalec pomoči iskal tudi v nemškem
psalmskem besedilu wittenberškega reformatorja. Pozornost velja osre-
dotočiti zlasti na vrstice 7 do 10, kjer pri najboljši volji ni mogoče ne uz-
reti Trubarjevega tesnega vzorovanja pri Luthrovem besedilu in njegovi
specifično nemški jezikovni strukturi, empirična analiza pa je razkrila,
da je treba 13–48 % Trubarjevih prevodnih rešitev na izbranih mestih
pripisati Luthrovemu nemškemu prevodu psalterja.
Kljub hvalevredni želji narediti iz Trubarja hebraista velja zgoraj
omenjeno npr. tudi za Ps 116, 16; 119, 23,24,30,68,72,116; 124, 8; 129,
6–7; 131; 132, 12; 136; 137, 7–8; 139, 3; 140; 142, 6; 147, 10 in skoraj
za cel psalm 148, če naj so omenjena samo tista mesta, kjer so jezikovne
interference Luthrovega bibličnega prevoda najbolj jasno razvidne, in to
le v zadnjih petdesetih psalmih, ko naj bi bila hebraistična kompetenca
očeta slovenske knjige največja.
Ta celi psalter Davidov (1566) Luther-Bibel (1545)
1 ZAhvalyte tiga Gospudi, zakai 1 DAncket dem HERRN / Denn
on ie cilu dober, zakai nega dobruta er ist freundlich / Denn seine Güte
terpi vekoma. weret ewiglich.
199 Enarrationes Epistolarum S. Pauli (1552–1565); Vita S. Pauli apostoli (1555).
200 Karl Friedrich Ulrichs, Major, v: BBKL, Bd. XIV, Herzberg 1998 (ISBN 3-88309-073-5); navedeno
po
201 Vir za spodnjo primerjavo je poleg Trubarjevega izvirnega tiska M. Luther, Luther-Bibel 1545: Der
Psalter, Berlin 2000, Digitale Bibliothek Band 29, 2252.
