Page 134 - Jonatan Vinkler, Uporniki, "hudi farji" in Hudičevi soldatje, Dissertationes 17
P. 134
Uporniki, »hudi farji« in Hudičevi soldatje
❙ 105, 106 V zgodovino protestantske cerkve na Nem-
Maior se je v zgodovino prote- škem se je Maior trajno vpisal zaradi svojega
stantske teologije zapisal s svo- stališča, ki ga je izrazil proti gnezioluteranom
jim stališčem, da za odrešenje in ki je naposled zanetilo t. i. maioristični
posamičnika ne zadošča le fides, spor. Šlo je za vprašanje, ali je za dosego opra-
temveč je potrebno k le-tej pri- vičenja potrebna zgolj in samo vera ali pa je
ložiti tudi dela, s katerimi da se treba k tej poglavitni lastnosti protestantskih
izpričuje avtentičnost in moč kristjanov priložiti tudi kaj del. Maior je me-
vere. Zato da so za časno in več- nil: »/D/as gute werck zur seligkeit nötig sind
no srečo ter odrešitev duše nuj- /.../ und das auch niemand one gute werck se-
na tudi dobra dela. Poleg maio- lig werde.« Ta formulacija je raznetila resen
spor med protestantskimi teologi, ki je tudi
rističnega spora, ki se je med Maiorja prisilil, da je svojo misel kot teolog
protestantskimi teologi raz- in pridigar natančneje preciziral. Je pa v svo-
vnel zavoljo zgornje Maiorje-
ve misli, pa je za slovensko knji-
ževnost 16. stoletja pomemben
tudi možni vpliv Maiorjevega
latinskega psalterja Psalterium
Davidis iuxta translationem vete-
rem repurgatum (desno, izdaja iz
leta 1588) na Ta celi psalter Davi-
dov Primoža Trubarja. Je pa to
intelektualna zastavica, s katero
se mora slovenska filologija šele
spoprijeti.
❙ 105, 106 V zgodovino protestantske cerkve na Nem-
Maior se je v zgodovino prote- škem se je Maior trajno vpisal zaradi svojega
stantske teologije zapisal s svo- stališča, ki ga je izrazil proti gnezioluteranom
jim stališčem, da za odrešenje in ki je naposled zanetilo t. i. maioristični
posamičnika ne zadošča le fides, spor. Šlo je za vprašanje, ali je za dosego opra-
temveč je potrebno k le-tej pri- vičenja potrebna zgolj in samo vera ali pa je
ložiti tudi dela, s katerimi da se treba k tej poglavitni lastnosti protestantskih
izpričuje avtentičnost in moč kristjanov priložiti tudi kaj del. Maior je me-
vere. Zato da so za časno in več- nil: »/D/as gute werck zur seligkeit nötig sind
no srečo ter odrešitev duše nuj- /.../ und das auch niemand one gute werck se-
na tudi dobra dela. Poleg maio- lig werde.« Ta formulacija je raznetila resen
spor med protestantskimi teologi, ki je tudi
rističnega spora, ki se je med Maiorja prisilil, da je svojo misel kot teolog
protestantskimi teologi raz- in pridigar natančneje preciziral. Je pa v svo-
vnel zavoljo zgornje Maiorje-
ve misli, pa je za slovensko knji-
ževnost 16. stoletja pomemben
tudi možni vpliv Maiorjevega
latinskega psalterja Psalterium
Davidis iuxta translationem vete-
rem repurgatum (desno, izdaja iz
leta 1588) na Ta celi psalter Davi-
dov Primoža Trubarja. Je pa to
intelektualna zastavica, s katero
se mora slovenska filologija šele
spoprijeti.
