Page 118 - Jonatan Vinkler, Uporniki, "hudi farji" in Hudičevi soldatje, Dissertationes 17
P. 118
Uporniki, »hudi farji« in Hudičevi soldatje
preden pogledam vsako besedo v vsakem prevodu posebej, še Erazmove an-
notationes in druge komentarje, ter preudarim, kateremu prevodu naj bi sle-
dil, preide mnogo časa.«159
Iz navedenega je razbrati, da Trubar pri slovenjenju Novega testa-
menta ni – kot npr. Luther ali češki učenjaki – prevajal neposredno iz
epohalne izdaje Novum testamentum Erazma Rotterdamskega, katere
srž je bila ravno tekstnokritična edicija grškega teksta Nove zaveze, tem-
več je njegov posredni prevod temeljil na a) translatološki kompilaciji
obstoječih latinskih, nemških in italijanskih prevodov ter na b) biblič-
ni hermenevtiki, kjer pa so zastran pomenske razjasnitve besedja igrali
ključno vlogo Erazmovi komentarji Novega testamenta. Trubarjev pre-
vod Nove zaveze je torej prevodna kompilacija iz latinskih, nemških in
italijanskih predlog, kajti prevajalec je v istem predgovoru na kar treh
mestih jasno zapisal, zakaj se pri slovenjenju ni mogel nasloniti na pri-
marno grško besedilo:
»Ne poznam nobene hebrejske črke, grško ne znam prav brati; vsakdo pa, ki
bi hotel prevajati biblijo, mora najprej dobro in temeljito razumeti ta dva je-
zika. Sicer so – hvala bogu – posebno v sedanjem času nekateri prevedli bib-
lijo iz hebrejščine in grščine v latinski, nemški in laški jezik dobro in razum-
ljivo, kar potrjujejo vsi učenjaki ...«160
Trubar je na margini še dodal: »Prevajalec te knjige ne zna hebrej-
ski niti grški,«161 v nadaljevanju istega predgovora pa bralcu pojasnjuje,
»iz kakšnih razlogov sem se jaz, ki ne znam ne hebrejski ne grški, lotil
tega prevajanja«.162 Podobno je brati tudi v predgovoru k Temu evangeli-
ju svetiga Matevža (1555), v katerem je Trubar zapisal:
»H drugimu vom poveimo, de mi v le-tim našim prevračenu smo veden
imeili pred sebo ta pravi studenic tiga Noviga testamenta, kir ie gerški pis-
san, raven tiga smo mi tudi gledali na tu prevračene tih novih inu starih vu-
čenikov, kateri so ta Nov testament iz gerskiga iezica v ta latinski, nemški inu
v laški preobernili, nerveč pag na Erazmov Roterodamov Nov testament; h
timu so nom nega annotationes sylnu pomagale.«163
Trubar na tem mestu omenja prevodno kompiliranje iz latinščine,
nemščine in italijanščine v slovenščino, pri čemer je ključno vlogo igra-
la biblična hermenevtika (komentarji Erazma Rotterdamskega) grške
Nove zaveze – ne pa izvirno grško besedilo samo.
159 M. Rupel, Slovenski protestantski pisci, 77.
160 N. d., 74, 75.
161 N. d., 74.
162 N. d., 79.
163 Primož Trubar, Ta evangeli svetiga Matevža (1555), Ljubljana 1993 (faksimile), A3a–A3b.
preden pogledam vsako besedo v vsakem prevodu posebej, še Erazmove an-
notationes in druge komentarje, ter preudarim, kateremu prevodu naj bi sle-
dil, preide mnogo časa.«159
Iz navedenega je razbrati, da Trubar pri slovenjenju Novega testa-
menta ni – kot npr. Luther ali češki učenjaki – prevajal neposredno iz
epohalne izdaje Novum testamentum Erazma Rotterdamskega, katere
srž je bila ravno tekstnokritična edicija grškega teksta Nove zaveze, tem-
več je njegov posredni prevod temeljil na a) translatološki kompilaciji
obstoječih latinskih, nemških in italijanskih prevodov ter na b) biblič-
ni hermenevtiki, kjer pa so zastran pomenske razjasnitve besedja igrali
ključno vlogo Erazmovi komentarji Novega testamenta. Trubarjev pre-
vod Nove zaveze je torej prevodna kompilacija iz latinskih, nemških in
italijanskih predlog, kajti prevajalec je v istem predgovoru na kar treh
mestih jasno zapisal, zakaj se pri slovenjenju ni mogel nasloniti na pri-
marno grško besedilo:
»Ne poznam nobene hebrejske črke, grško ne znam prav brati; vsakdo pa, ki
bi hotel prevajati biblijo, mora najprej dobro in temeljito razumeti ta dva je-
zika. Sicer so – hvala bogu – posebno v sedanjem času nekateri prevedli bib-
lijo iz hebrejščine in grščine v latinski, nemški in laški jezik dobro in razum-
ljivo, kar potrjujejo vsi učenjaki ...«160
Trubar je na margini še dodal: »Prevajalec te knjige ne zna hebrej-
ski niti grški,«161 v nadaljevanju istega predgovora pa bralcu pojasnjuje,
»iz kakšnih razlogov sem se jaz, ki ne znam ne hebrejski ne grški, lotil
tega prevajanja«.162 Podobno je brati tudi v predgovoru k Temu evangeli-
ju svetiga Matevža (1555), v katerem je Trubar zapisal:
»H drugimu vom poveimo, de mi v le-tim našim prevračenu smo veden
imeili pred sebo ta pravi studenic tiga Noviga testamenta, kir ie gerški pis-
san, raven tiga smo mi tudi gledali na tu prevračene tih novih inu starih vu-
čenikov, kateri so ta Nov testament iz gerskiga iezica v ta latinski, nemški inu
v laški preobernili, nerveč pag na Erazmov Roterodamov Nov testament; h
timu so nom nega annotationes sylnu pomagale.«163
Trubar na tem mestu omenja prevodno kompiliranje iz latinščine,
nemščine in italijanščine v slovenščino, pri čemer je ključno vlogo igra-
la biblična hermenevtika (komentarji Erazma Rotterdamskega) grške
Nove zaveze – ne pa izvirno grško besedilo samo.
159 M. Rupel, Slovenski protestantski pisci, 77.
160 N. d., 74, 75.
161 N. d., 74.
162 N. d., 79.
163 Primož Trubar, Ta evangeli svetiga Matevža (1555), Ljubljana 1993 (faksimile), A3a–A3b.
