Page 122 - Jonatan Vinkler, Uporniki, "hudi farji" in Hudičevi soldatje, Dissertationes 17
P. 122
Uporniki, »hudi farji« in Hudičevi soldatje
martro, smertio inu gorivstanenem za nega grehe sturil zadosti inu z Bugom
spravil, de ie nega od večne smerti, od Hudiča inu od pekla odrešil inu nemu
zaslužil inu dobil ta večni leben. “Inu raven le-te vere iest vsaku iutru kratku,
oli iz serca molim, zahvalim Gospudi Boga, kir ie suiga synu na ta svet poslal
inu pustil martrati za našo volo inu kir ie nom dal vso žlaht dobruto inu po-
trebo. Potle prossim za odpusčane vseh muih grehov v tim imenu inu za volo
Jezusa Cristusa inu molim, de ohrani inu obaruie tu kersčanstvu inu tudi to
muio družino; prossim tudi tiga Božyga synu Jezusa Cristusa, de za nas sui-
ga Očeta prossi. Inu per taki veri imam mui pokoi inu z vesselem te muie del-
lu dellam inu opravim inu skerbim, de tudi ta muia družina inu mui otroci
tudi v taki veri inu pokorsčini pruti Bogu bodo vučeni inu zreieni.” Natu ta
menih Anton več vpraša tiga šustarie inu pravi k nemu: “Ništer drugiga, te-
žešiga inu vegšiga, ne delaš pruti Bogu? Inu drigači nemu ne služiš?” Natu
pag ta šustar nemu odgovori inu pravi: “Kai se tebi zdii, de ie tu eni mahinu
dellu oli ena lahka Božya služba, kadar en gospodar oli hyšni oča ta kruh inu
potrebo za se inu za suio družino suiem dellom, suiemi lastnimi rokami, po-
štenu, po pravici, vsem ludem prez škode isče inu dobiva? Inu tu vsagdanu
zlu, vse žlaht nesreče, kir veden timu človeku od ludi, od hude gosposčine,
od sosedov, od družine, od sveita, od Hudiča gredo naprei inu se nalagaio,
take riči s to vero volnu, pohlevnu nesti inu terpeti, nei li tu enu težku voisko-
vane inu enu veliku terplene na tim sveitu?” Natu ta menih gre proč od tiga
šustarie inu ie zastopil, de ie on od Buga skuzi le-tiga šustarie podvižan inu
prov podvučen, de on te nega Božye službe, čistost inu menihštvu nema čez
druga kersčanska gmain della staviti inu se ž nimi offertovati pred Bugom.
De ta della, kir en gmain zakonik ž nega družino v ti veri v nega hyši della inu
dopernaša, tudi Gospudi Bogu dopadeio inu se ž nimi služi Bogu.169
Podobno praktično dušnopastirsko usmeritev je moč razvideti tudi
v Trubarjevem uredniškem odločanju, katere predloge uporabiti pri pri-
pravi protestantskih pesmaric v slovenskem jeziku. Menil je namreč, da
je slovenski cerkvi treba predvsem kar moči veliko kvalitetno napisanih,
tj. tako po strukturni in besedilni kot po teološki plati izčiščenih, toda
tudi cenenih in splošno dostopnih170 temeljnih knjig – bibličnih prevo-
169 N. d., 172–174.
170 Tako Trubar ob koncu svojega Tega celega catehizma, enih psalmov (1574) v poglavju Pregledane v tim
drukanu zapiše: »Inu potehmal ie meni veideoč, de ty buqvary inu vezary te slovenske buqve predra-
gu prodaio, zatu tih ty bozi ne kupuio inu bodo zaderžane. /.../ Tu tolmačene, pissane, izlage inu zla-
ge se vom Slovenom zabston sturi, zatu Boga hvalite inu prossite, de taku dellu gre posreči Bogu na
čast inu h timu izvelyčanu dosti duš. Amen. Inu iest te buqvarie, kir take buqve vežeio, prossim inu
zveistu opominam, da vzamo od nih pravi, spodobni lon, de ne bodo sacrilegi, cerkovni tatie, s kate-
rimi se Bug silnu serdi inu nee na tim sveitu inu v pekli ostru štraifa. Pred teim nee inu nas Jezus Cris-
tus, naš gospud inu izveličar, milostivu obari.« Zbrana dela Primoža Trubarja IV, 452, 453.
martro, smertio inu gorivstanenem za nega grehe sturil zadosti inu z Bugom
spravil, de ie nega od večne smerti, od Hudiča inu od pekla odrešil inu nemu
zaslužil inu dobil ta večni leben. “Inu raven le-te vere iest vsaku iutru kratku,
oli iz serca molim, zahvalim Gospudi Boga, kir ie suiga synu na ta svet poslal
inu pustil martrati za našo volo inu kir ie nom dal vso žlaht dobruto inu po-
trebo. Potle prossim za odpusčane vseh muih grehov v tim imenu inu za volo
Jezusa Cristusa inu molim, de ohrani inu obaruie tu kersčanstvu inu tudi to
muio družino; prossim tudi tiga Božyga synu Jezusa Cristusa, de za nas sui-
ga Očeta prossi. Inu per taki veri imam mui pokoi inu z vesselem te muie del-
lu dellam inu opravim inu skerbim, de tudi ta muia družina inu mui otroci
tudi v taki veri inu pokorsčini pruti Bogu bodo vučeni inu zreieni.” Natu ta
menih Anton več vpraša tiga šustarie inu pravi k nemu: “Ništer drugiga, te-
žešiga inu vegšiga, ne delaš pruti Bogu? Inu drigači nemu ne služiš?” Natu
pag ta šustar nemu odgovori inu pravi: “Kai se tebi zdii, de ie tu eni mahinu
dellu oli ena lahka Božya služba, kadar en gospodar oli hyšni oča ta kruh inu
potrebo za se inu za suio družino suiem dellom, suiemi lastnimi rokami, po-
štenu, po pravici, vsem ludem prez škode isče inu dobiva? Inu tu vsagdanu
zlu, vse žlaht nesreče, kir veden timu človeku od ludi, od hude gosposčine,
od sosedov, od družine, od sveita, od Hudiča gredo naprei inu se nalagaio,
take riči s to vero volnu, pohlevnu nesti inu terpeti, nei li tu enu težku voisko-
vane inu enu veliku terplene na tim sveitu?” Natu ta menih gre proč od tiga
šustarie inu ie zastopil, de ie on od Buga skuzi le-tiga šustarie podvižan inu
prov podvučen, de on te nega Božye službe, čistost inu menihštvu nema čez
druga kersčanska gmain della staviti inu se ž nimi offertovati pred Bugom.
De ta della, kir en gmain zakonik ž nega družino v ti veri v nega hyši della inu
dopernaša, tudi Gospudi Bogu dopadeio inu se ž nimi služi Bogu.169
Podobno praktično dušnopastirsko usmeritev je moč razvideti tudi
v Trubarjevem uredniškem odločanju, katere predloge uporabiti pri pri-
pravi protestantskih pesmaric v slovenskem jeziku. Menil je namreč, da
je slovenski cerkvi treba predvsem kar moči veliko kvalitetno napisanih,
tj. tako po strukturni in besedilni kot po teološki plati izčiščenih, toda
tudi cenenih in splošno dostopnih170 temeljnih knjig – bibličnih prevo-
169 N. d., 172–174.
170 Tako Trubar ob koncu svojega Tega celega catehizma, enih psalmov (1574) v poglavju Pregledane v tim
drukanu zapiše: »Inu potehmal ie meni veideoč, de ty buqvary inu vezary te slovenske buqve predra-
gu prodaio, zatu tih ty bozi ne kupuio inu bodo zaderžane. /.../ Tu tolmačene, pissane, izlage inu zla-
ge se vom Slovenom zabston sturi, zatu Boga hvalite inu prossite, de taku dellu gre posreči Bogu na
čast inu h timu izvelyčanu dosti duš. Amen. Inu iest te buqvarie, kir take buqve vežeio, prossim inu
zveistu opominam, da vzamo od nih pravi, spodobni lon, de ne bodo sacrilegi, cerkovni tatie, s kate-
rimi se Bug silnu serdi inu nee na tim sveitu inu v pekli ostru štraifa. Pred teim nee inu nas Jezus Cris-
tus, naš gospud inu izveličar, milostivu obari.« Zbrana dela Primoža Trubarja IV, 452, 453.
