Page 113 - Jonatan Vinkler, Uporniki, "hudi farji" in Hudičevi soldatje, Dissertationes 17
P. 113
Pred Turki in papežniki nas brani, Gospod!
dela na slovenskem psalterju pa je najti v pismu Heinrichu Bullinger-
ju (1504–1575), ki ga je Trubar kot dušni pastir pri cerkvi sv. Manga v
Keptenu na začetku 1559. pisal švicarskemu reformatorju: »Pozdravite v
mojem imenu vaše gospode sobrate, zlasti gospoda Waltherja; njegovo in
Musculovo delo o psalterju mi prav dobro rabita za moj slovenski psalter.
Prevedel sem že 33 psalmov, postavil sem tudi vsebinske preglede spre-
daj in pripombe na rob, razlage pa na konec kakor gospod Walther.«147
Superintendent protestantske cerkvene občine na Kranjskem je prevod
povečini dodelal že sredi leta 1563, kajti o tem je 18. septembra in nato
še 5. oktobra istega leta poročal Ivanu Ungnadu.148 Toda kmalu je, če je
le računal, da bo knjigo natisnil uraški Bibel-Anstalt, doživel neprijetno
presenečenje: izvedel je, da po Klombnerjevem naročilu psalter prevaja
tudi Adam Bohorič. Zato se je pritožil Ungnadu, ta pa se je izmotaval,
da Bohoričev prevajalski angažma ni njegovo maslo in da ni za Trubar-
jevo prevajalsko podjetje nič vedel.149 Toda Trubar se ni dal odvrniti in je
Ungnada prosil, naj da psalter natisniti v Urachu, ker si prevajalec za ce-
kine ne upa kaj dosti nadlegovati kranjskih deželnih stanov, ti da imajo
že tako ali tako dovolj drugih izdatkov. Toda pri Ungnadu je bil najbrž
še dobro živ spomin na Trubarjev »viel falsch« o glagolskih in cirilskih
uraških tiskih, s čimer je Trubar še dodatno razmajal že itak krhke od-
nose med zaščitnikom uraške tiskarne, Štefanom Konzulom in seboj,150
pa tudi homatije s Klombnerjevimi Enimi duhovnimi peisnimi (1563) še
niso bile niti daleč niti pozabljene.151 Ungnad je Trubarjevo prošnjo na-
zadnje odbil in pristavil, da naj si da prevajalec svoj psalter tiskati, ka-
kor ve in zna, kajti dobro da ve, da Anton Dalmata in Štefan Konzul no-
četa imeti opravka s slovenskimi knjigami.152 Trubar se je zato 15. no-
vembra 1564 obrnil na württemberškega vojvodo Krištofa in ga prosil
za dovoljenje, da bi se Ta celi psalter Davidov smel izdelati v Tübingenu:
Ungnad da ga ne more natisniti v Urachu, ker ima menda preveč dela z
drugimi knjigami.153 Visokorodni gospod ni nasprotoval natisu sloven-
skih psalmov v svojem mestu, bi pa moral Trubar dati tekst v predhodni
147 Primož Trubar Heinrichu Bullingerju (Kempten, 1. februar 1559); J. Rajhman, n. d., 36, 37.
148 Primož Trubar Ivanu Ungnadu (Ljubljana, 5. oktober 1563): »Psalter z utemeljitvijo in dodatki bo
kmalu končan.« J. Rajhman, n. d., 157, 159; 162, 164.
149 Ivan Ungnad Primožu Trubarju, postscripta (Tübingen, 6. junij 1564); Theodor Elze, Primus Trubers
Briefe, Tübingen 1897, 413, 414.
150 Glej Trubarjevo pismo, zlasti postscripta Ungnadu z dne 9. januarja 1563; J. Rajhman, n. d., 149, 150–
151.
151 Glej Jonatan Vinkler, Trden grad je naš Gospod, v: Zbrana dela Primoža Trubarja IV, 542–547.
152 Ivan Ungnad Primožu Trubarju (Urach, 20. september 1564); T. Elze, n. d., 424.
153 Primož Trubar Krištofu Württemberškemu (Ljubljana, 15. november 1564); J. Rajhman, n. d., 196.
dela na slovenskem psalterju pa je najti v pismu Heinrichu Bullinger-
ju (1504–1575), ki ga je Trubar kot dušni pastir pri cerkvi sv. Manga v
Keptenu na začetku 1559. pisal švicarskemu reformatorju: »Pozdravite v
mojem imenu vaše gospode sobrate, zlasti gospoda Waltherja; njegovo in
Musculovo delo o psalterju mi prav dobro rabita za moj slovenski psalter.
Prevedel sem že 33 psalmov, postavil sem tudi vsebinske preglede spre-
daj in pripombe na rob, razlage pa na konec kakor gospod Walther.«147
Superintendent protestantske cerkvene občine na Kranjskem je prevod
povečini dodelal že sredi leta 1563, kajti o tem je 18. septembra in nato
še 5. oktobra istega leta poročal Ivanu Ungnadu.148 Toda kmalu je, če je
le računal, da bo knjigo natisnil uraški Bibel-Anstalt, doživel neprijetno
presenečenje: izvedel je, da po Klombnerjevem naročilu psalter prevaja
tudi Adam Bohorič. Zato se je pritožil Ungnadu, ta pa se je izmotaval,
da Bohoričev prevajalski angažma ni njegovo maslo in da ni za Trubar-
jevo prevajalsko podjetje nič vedel.149 Toda Trubar se ni dal odvrniti in je
Ungnada prosil, naj da psalter natisniti v Urachu, ker si prevajalec za ce-
kine ne upa kaj dosti nadlegovati kranjskih deželnih stanov, ti da imajo
že tako ali tako dovolj drugih izdatkov. Toda pri Ungnadu je bil najbrž
še dobro živ spomin na Trubarjev »viel falsch« o glagolskih in cirilskih
uraških tiskih, s čimer je Trubar še dodatno razmajal že itak krhke od-
nose med zaščitnikom uraške tiskarne, Štefanom Konzulom in seboj,150
pa tudi homatije s Klombnerjevimi Enimi duhovnimi peisnimi (1563) še
niso bile niti daleč niti pozabljene.151 Ungnad je Trubarjevo prošnjo na-
zadnje odbil in pristavil, da naj si da prevajalec svoj psalter tiskati, ka-
kor ve in zna, kajti dobro da ve, da Anton Dalmata in Štefan Konzul no-
četa imeti opravka s slovenskimi knjigami.152 Trubar se je zato 15. no-
vembra 1564 obrnil na württemberškega vojvodo Krištofa in ga prosil
za dovoljenje, da bi se Ta celi psalter Davidov smel izdelati v Tübingenu:
Ungnad da ga ne more natisniti v Urachu, ker ima menda preveč dela z
drugimi knjigami.153 Visokorodni gospod ni nasprotoval natisu sloven-
skih psalmov v svojem mestu, bi pa moral Trubar dati tekst v predhodni
147 Primož Trubar Heinrichu Bullingerju (Kempten, 1. februar 1559); J. Rajhman, n. d., 36, 37.
148 Primož Trubar Ivanu Ungnadu (Ljubljana, 5. oktober 1563): »Psalter z utemeljitvijo in dodatki bo
kmalu končan.« J. Rajhman, n. d., 157, 159; 162, 164.
149 Ivan Ungnad Primožu Trubarju, postscripta (Tübingen, 6. junij 1564); Theodor Elze, Primus Trubers
Briefe, Tübingen 1897, 413, 414.
150 Glej Trubarjevo pismo, zlasti postscripta Ungnadu z dne 9. januarja 1563; J. Rajhman, n. d., 149, 150–
151.
151 Glej Jonatan Vinkler, Trden grad je naš Gospod, v: Zbrana dela Primoža Trubarja IV, 542–547.
152 Ivan Ungnad Primožu Trubarju (Urach, 20. september 1564); T. Elze, n. d., 424.
153 Primož Trubar Krištofu Württemberškemu (Ljubljana, 15. november 1564); J. Rajhman, n. d., 196.
