Page 115 - Jonatan Vinkler, Uporniki, "hudi farji" in Hudičevi soldatje, Dissertationes 17
P. 115
Pred Turki in papežniki nas brani, Gospod!
pregled, pa tudi tisk bi moral založiti sam. Toda v te dogovore je pose-
gel ukaz Trubarjevega notranjeavstrijskega deželnega kneza, nadvojvo-
de Karla, ki je dal Trubarja zaradi izdaje Cerkovne ordninge pognati za
meje habsburških dednih dežel med Alpami in Jadranom. Tako tedaj na
izdajo psalterja ni bilo misliti, toda takoj, ko je na Nemškem ujel korak,
je Trubar nadaljeval s pripravami na izid, natis pa najverjetneje plačal iz
lastnega žepa, in to le leto po odhodu v izgnanstvo.154
O jeziku bibličnih besedil, ki jih je Trubar konzultiral pri prestavljan-
ju najobsežnejše biblične zbirke pesmi v slovenski jezik, je v omenjenem
predgovoru v Ta celi psalter Davidov zapisano: »Aku se sledna besseda s
teim nemškim tolmačenem ne zgliha, zatu se ne zmotite; iest se[m] več
iz latinskih koker nemških tolmačeriev tomačil.«155 Ob primerni zgodo-
vinopisni kritičnosti in zavedanju, da reformatorjevih izjav v predgovo-
rih ne kaže vedno razumevati (povsem) dobesedno,156 je vendarle na dla-
ni, da Trubar psalterja ni prevajal iz hebrejščine, temveč posredno, kot je
to počel pri novozaveznih bibličnih knjigah.
Slednje ni bilo v 16. stoletju nič neobičajnega, kajti med prevajalci
Svetega pisma v vernakularne jezike poznavanje orientalistike in tako
tudi hebrejskega jezika ni bilo prav vsakdanja reč: celo Martin Luther je
dal v svojem Das schöne Confitemini an der Zahl der 118. Psalm (1530)
vedeti, da se je pri prevajanju 118. psalma v nemščino srečeval z občutni-
mi težavami in da je pogosto konzultiral tudi grški ter latinski prevod.157
Med prevodi Svetega pisma v slovanske jezike je bila tedaj izključno iz iz-
virnih idiomov prevedena le češka Bible kralická (1579–1593).158 Temelj
zanjo je bil položen, ko so češki bratje svojega intelektualno najodličnej-
šega sobrata in škofa, humanista Jana Blahoslava (1523–1571) s števil-
nimi vztrajnimi prošnjami pregovorili, da je iz grščine prevedel Novi te-
154 N. m.
155 Zbrana dela Primoža Trubarja V, 16.
156 Francka Premk, Korenine slovenskih psalmov, Ljubljana 1992, 31.
157 F. Premk, n. d., 651.
158 Ime je dobila po naselju Kralice na Moravskem, ki je prvič omenjeno leta 1255, kot mesto pa 1303.
V tem mestu je imela Jednota českobratrská eno svojih najimenitnejših tiskarn, ki je s svojimi izda-
jami veljala za zgled domače in tuje tipografsko-tiskarske umetelnosti. Tiskarna se je najprej naha-
ja v Ivančicah, nato pa je bila preseljena v Kralice, kjer je ob radodarni podpori gospodov z Žerotína
ostala do dokončnega zatrtja čeških bratov na Češkem in Moravskem. Med vzor(č)ne tiske iz tiskar-
ne v Kralicah sodijo: Mala biblija, samo tekst (1596); Psalter (1579, 1581, 1583); Strejčevi Psalmi (1587,
1590); Kapitova Postilla (1586); kancional (1581, 1594), predvsem pa Bible kralická (1579–1593). Le-ta
je najslavnejše delo krališke tiskarne in še bolj kot drugi krališki tiski izstopa s svojo lepo tipografijo
(kar kaže na visoko razvito obrtno spretnost izdelave črk) in z dvobravnim okrasjem. Kralicka biblija
je kot tiskarsko delo Zaharije Solína primerljiva s slavnimi umetniškimi deli nizozemskih tiskarjev.
Izjemna je bila tudi vezava, še posebno pri pergamentnih izvodih, ki so bili bogato okrašeni s sreb-
rom.
pregled, pa tudi tisk bi moral založiti sam. Toda v te dogovore je pose-
gel ukaz Trubarjevega notranjeavstrijskega deželnega kneza, nadvojvo-
de Karla, ki je dal Trubarja zaradi izdaje Cerkovne ordninge pognati za
meje habsburških dednih dežel med Alpami in Jadranom. Tako tedaj na
izdajo psalterja ni bilo misliti, toda takoj, ko je na Nemškem ujel korak,
je Trubar nadaljeval s pripravami na izid, natis pa najverjetneje plačal iz
lastnega žepa, in to le leto po odhodu v izgnanstvo.154
O jeziku bibličnih besedil, ki jih je Trubar konzultiral pri prestavljan-
ju najobsežnejše biblične zbirke pesmi v slovenski jezik, je v omenjenem
predgovoru v Ta celi psalter Davidov zapisano: »Aku se sledna besseda s
teim nemškim tolmačenem ne zgliha, zatu se ne zmotite; iest se[m] več
iz latinskih koker nemških tolmačeriev tomačil.«155 Ob primerni zgodo-
vinopisni kritičnosti in zavedanju, da reformatorjevih izjav v predgovo-
rih ne kaže vedno razumevati (povsem) dobesedno,156 je vendarle na dla-
ni, da Trubar psalterja ni prevajal iz hebrejščine, temveč posredno, kot je
to počel pri novozaveznih bibličnih knjigah.
Slednje ni bilo v 16. stoletju nič neobičajnega, kajti med prevajalci
Svetega pisma v vernakularne jezike poznavanje orientalistike in tako
tudi hebrejskega jezika ni bilo prav vsakdanja reč: celo Martin Luther je
dal v svojem Das schöne Confitemini an der Zahl der 118. Psalm (1530)
vedeti, da se je pri prevajanju 118. psalma v nemščino srečeval z občutni-
mi težavami in da je pogosto konzultiral tudi grški ter latinski prevod.157
Med prevodi Svetega pisma v slovanske jezike je bila tedaj izključno iz iz-
virnih idiomov prevedena le češka Bible kralická (1579–1593).158 Temelj
zanjo je bil položen, ko so češki bratje svojega intelektualno najodličnej-
šega sobrata in škofa, humanista Jana Blahoslava (1523–1571) s števil-
nimi vztrajnimi prošnjami pregovorili, da je iz grščine prevedel Novi te-
154 N. m.
155 Zbrana dela Primoža Trubarja V, 16.
156 Francka Premk, Korenine slovenskih psalmov, Ljubljana 1992, 31.
157 F. Premk, n. d., 651.
158 Ime je dobila po naselju Kralice na Moravskem, ki je prvič omenjeno leta 1255, kot mesto pa 1303.
V tem mestu je imela Jednota českobratrská eno svojih najimenitnejših tiskarn, ki je s svojimi izda-
jami veljala za zgled domače in tuje tipografsko-tiskarske umetelnosti. Tiskarna se je najprej naha-
ja v Ivančicah, nato pa je bila preseljena v Kralice, kjer je ob radodarni podpori gospodov z Žerotína
ostala do dokončnega zatrtja čeških bratov na Češkem in Moravskem. Med vzor(č)ne tiske iz tiskar-
ne v Kralicah sodijo: Mala biblija, samo tekst (1596); Psalter (1579, 1581, 1583); Strejčevi Psalmi (1587,
1590); Kapitova Postilla (1586); kancional (1581, 1594), predvsem pa Bible kralická (1579–1593). Le-ta
je najslavnejše delo krališke tiskarne in še bolj kot drugi krališki tiski izstopa s svojo lepo tipografijo
(kar kaže na visoko razvito obrtno spretnost izdelave črk) in z dvobravnim okrasjem. Kralicka biblija
je kot tiskarsko delo Zaharije Solína primerljiva s slavnimi umetniškimi deli nizozemskih tiskarjev.
Izjemna je bila tudi vezava, še posebno pri pergamentnih izvodih, ki so bili bogato okrašeni s sreb-
rom.
