Page 111 - Jonatan Vinkler, Uporniki, "hudi farji" in Hudičevi soldatje, Dissertationes 17
P. 111
Pred Turki in papežniki nas brani, Gospod!
pesmaricah,145 tudi zadnje reformatorjevo celovito izdajateljsko podjet-
je na polju protestantske cerkvene pesmi v slovenskem jeziku. Isto velja
tudi za verzifikacije, kjer so motivi vsaj deloma evocirali Trubarjev indi-
vidualni ter splošni (srednje)evropski idearij in imaginarij zastran tur-
škega vprašanja, tako prvo kot drugo pa je dobilo poseben izraz tudi v
prvem bibličnem prevodu, ki ga je naš reformator izdal po dokončnem
izgonu iz dežel med Alpami in Jadranom – v Tem celem psalterju Davi-
dovem (1566).
1566: Ta celi psalter Davidov kot noetova barka
Trubarjevih pogledov na ogroženost s strani turške sile
in rimske cerkve
Ta celi psalter Davidov je Trubarjev edini prevajalski podvig, kjer se
je začetnik slovenske tiskane besede lotil katere knjig Starega testamenta.
Prvi prevod slovenskih psalmov je prišel na svetlo maja ali na začetku ju-
nija 1566, kajti Trubar je Teutsche Vorred über dissen Psalter končal z be-
sedami: »Geben auß meinem anderen Patmos im Monat Januario nach
Christi Geburt im 1566. Jar,« in s tem jasno zapisal terminus post quem,
s pojasnilom v slovenskem predgovoru, da se je knjiga tiskala štiri mese-
ce, pa terminus ante quem.
Tisk je bil izdelan v delavnici Ulricha Morharta st. v Tübingenu,
ki jo je od mojstrove smrti 1554 vodila njegova tretja (ali četrta) sopro-
ga Magdalena skupaj s sinovoma iz njenega prvega zakona, Georgom in
Oswaldom Gruppenbachom; iz iste tiskarne izvira večina slovenskih tis-
kov 16. stoletja, vključno s prvo slovensko knjigo, Catechizmom (1550).
Ta celi psalter Davidov ni nastal kot konsistentno prevodno delo, ki
bi ga Trubar opravil kolikor mogoče v enem kosu, kajti v prvem sloven-
sko pisanem predgovoru v psalme (Vsem bogaboiečim vernim Craincom
inu Slovenom ...) je brati naslednje: »Iest sem le-te buqve ainaist leit po
času inu rezmišlaie tomačil inu zdai štyri mesce poredu drukal.«146 Tru-
bar je v robni opombi še dostavil: »Slovenski psalter ie /s/ flissom dol-
gu tolmačen.« Misliti je torej, da je naš reformator s svojim prevajalskim
delom pričel že leta 1555, ko je izšel njegov prvi integralni prevod kate-
re koli svetopisemske knjige v slovenski jezik – Ta evangeli svetiga Ma-
tevža, prvo dokumentirano omembo prevajalskega in komentatorskega
145 Te cerqve Božye zubper nee sovražnike tožba inu molitov (O Bug, zakai ti dopustiš) v Treh duhovskih peissnih
(1575) in druga »izlaga« Tega prvega psalma ž nega triemi izlagami (1579). Zbrana dela Primoža Trubar-
ja IV, 457−459, 493, 494.
146 Zbrana dela Primoža Trubarja V, ur. Jonatan Vinkler, Ljubljana 2009, 15–16.
pesmaricah,145 tudi zadnje reformatorjevo celovito izdajateljsko podjet-
je na polju protestantske cerkvene pesmi v slovenskem jeziku. Isto velja
tudi za verzifikacije, kjer so motivi vsaj deloma evocirali Trubarjev indi-
vidualni ter splošni (srednje)evropski idearij in imaginarij zastran tur-
škega vprašanja, tako prvo kot drugo pa je dobilo poseben izraz tudi v
prvem bibličnem prevodu, ki ga je naš reformator izdal po dokončnem
izgonu iz dežel med Alpami in Jadranom – v Tem celem psalterju Davi-
dovem (1566).
1566: Ta celi psalter Davidov kot noetova barka
Trubarjevih pogledov na ogroženost s strani turške sile
in rimske cerkve
Ta celi psalter Davidov je Trubarjev edini prevajalski podvig, kjer se
je začetnik slovenske tiskane besede lotil katere knjig Starega testamenta.
Prvi prevod slovenskih psalmov je prišel na svetlo maja ali na začetku ju-
nija 1566, kajti Trubar je Teutsche Vorred über dissen Psalter končal z be-
sedami: »Geben auß meinem anderen Patmos im Monat Januario nach
Christi Geburt im 1566. Jar,« in s tem jasno zapisal terminus post quem,
s pojasnilom v slovenskem predgovoru, da se je knjiga tiskala štiri mese-
ce, pa terminus ante quem.
Tisk je bil izdelan v delavnici Ulricha Morharta st. v Tübingenu,
ki jo je od mojstrove smrti 1554 vodila njegova tretja (ali četrta) sopro-
ga Magdalena skupaj s sinovoma iz njenega prvega zakona, Georgom in
Oswaldom Gruppenbachom; iz iste tiskarne izvira večina slovenskih tis-
kov 16. stoletja, vključno s prvo slovensko knjigo, Catechizmom (1550).
Ta celi psalter Davidov ni nastal kot konsistentno prevodno delo, ki
bi ga Trubar opravil kolikor mogoče v enem kosu, kajti v prvem sloven-
sko pisanem predgovoru v psalme (Vsem bogaboiečim vernim Craincom
inu Slovenom ...) je brati naslednje: »Iest sem le-te buqve ainaist leit po
času inu rezmišlaie tomačil inu zdai štyri mesce poredu drukal.«146 Tru-
bar je v robni opombi še dostavil: »Slovenski psalter ie /s/ flissom dol-
gu tolmačen.« Misliti je torej, da je naš reformator s svojim prevajalskim
delom pričel že leta 1555, ko je izšel njegov prvi integralni prevod kate-
re koli svetopisemske knjige v slovenski jezik – Ta evangeli svetiga Ma-
tevža, prvo dokumentirano omembo prevajalskega in komentatorskega
145 Te cerqve Božye zubper nee sovražnike tožba inu molitov (O Bug, zakai ti dopustiš) v Treh duhovskih peissnih
(1575) in druga »izlaga« Tega prvega psalma ž nega triemi izlagami (1579). Zbrana dela Primoža Trubar-
ja IV, 457−459, 493, 494.
146 Zbrana dela Primoža Trubarja V, ur. Jonatan Vinkler, Ljubljana 2009, 15–16.
