Page 110 - Jonatan Vinkler, Uporniki, "hudi farji" in Hudičevi soldatje, Dissertationes 17
P. 110
Uporniki, »hudi farji« in Hudičevi soldatje
Prva, tretja in četrta kitica slovenskega teksta so prevod treh Luthrovih
kitic, druga kitica pa je Kreljeva predelava druge kitice nemške predloge,
ki se kot štirikitična pesem nahaja najprej v pesmarici Heinricha Steiner-
ja (Augsburg 1532), je pa Krelj vanjo vključil prošnjo zoper Turke, ki je v
nemških predlogah ni najti. Pesem je v omenjenem Trubarjevem kancio-
nalu (1574) notirana, melodija pa se prvič pojavlja v Kirchengesenge mit
vil schönen Psalmen und Melodey Andreasa Rauscherja (Nürnberg 1531)
in je predelava latinskega korala Veni, redemptor gentium.139 Da pacem
Domine je po prvi izdaji leta 1574 izšla še v Dalmatinovem Tem celem
catehizmu, enih psalmih (1579, 1584) in v Felicijana Trubarja pesmarici z
enakim naslovom (1595).
O istem motivu za objavo, kot ga kaže upoštevati v zvezi s Kreljevo
Da pacem Domine, bi veljalo razmišljati tudi ob Eni srčni molytvi zubper
Turka (O Gospud Bug, ti oča naš), ki je delo Jurija Dalmatina.140 Slednji
je predlogo za svojo verzifikacijo našel v nemški pesmi Herr, ich ruff dein
namen an Johanna Kugelmanna (Augsburg 1540),141 skladba, ki jo pri-
naša tudi Trubarjeva objava (1574), pa se nahaja najprej ob pesmi Mat-
thäusa Greitterja Hilf Herre Gott dem deinen Knecht (Ps 119) v Dritt
Theil Strassburge Kirchenampt iz leta 1525.
Motivov, ki razkrivajo imaginarij zastran Turkov/muslimanov, je v
tej pesmi več: Turki so sovražniki Božje cerkve; zatirajo kristjane, hoče-
jo na ta način razdejati cerkev ter »zatreti Božje ime«; Turki ne pusti-
jo opravljati bogoslužja krščanske cerkve – pridige in obhajila, zato so
kristjani prisiljeni v sprejetje islama (»Obtu tih ludi veliku služit turški-
mu maliku bodo permorovani«);142 zaradi vsega tega se sramoti Božje
ime (»Sai boš ti le zašpotovan, od Turka z nami sramovan, spumni, kai
tu bo škode«).143 Ker so kristjani prešibki, da bi se sami (u)branili pred
turško nadmočjo, je ni druge, kot da poseže sam nebeški gospodar, ki
naj ohrani v časti svoje ime, in sicer tako, da (krščanska vojska) pomete s
Turki: »Taku nom zdai stui na strani inu pred Turkom nas brani, de se
on ne prevzame.«144
Ta celi catehismus, eni psalmi iz leta 1574 je ob dveh drobnejših mo-
tivskih reminiscencah na Turke, ki ju je najti v mlajših Trubarjevih
139 J. Čerin, n. d., 191; Evangelisches Kirchengesangbuch, št. 139, 196–197.
140 Zbrana dela Primoža Trubarja IV, 443–447.
141 J. Čerin, n. d., 211.
142 Zbrana dela Primoža Trubarja IV, 446.
143 N. m.
144 N. d., 447.
Prva, tretja in četrta kitica slovenskega teksta so prevod treh Luthrovih
kitic, druga kitica pa je Kreljeva predelava druge kitice nemške predloge,
ki se kot štirikitična pesem nahaja najprej v pesmarici Heinricha Steiner-
ja (Augsburg 1532), je pa Krelj vanjo vključil prošnjo zoper Turke, ki je v
nemških predlogah ni najti. Pesem je v omenjenem Trubarjevem kancio-
nalu (1574) notirana, melodija pa se prvič pojavlja v Kirchengesenge mit
vil schönen Psalmen und Melodey Andreasa Rauscherja (Nürnberg 1531)
in je predelava latinskega korala Veni, redemptor gentium.139 Da pacem
Domine je po prvi izdaji leta 1574 izšla še v Dalmatinovem Tem celem
catehizmu, enih psalmih (1579, 1584) in v Felicijana Trubarja pesmarici z
enakim naslovom (1595).
O istem motivu za objavo, kot ga kaže upoštevati v zvezi s Kreljevo
Da pacem Domine, bi veljalo razmišljati tudi ob Eni srčni molytvi zubper
Turka (O Gospud Bug, ti oča naš), ki je delo Jurija Dalmatina.140 Slednji
je predlogo za svojo verzifikacijo našel v nemški pesmi Herr, ich ruff dein
namen an Johanna Kugelmanna (Augsburg 1540),141 skladba, ki jo pri-
naša tudi Trubarjeva objava (1574), pa se nahaja najprej ob pesmi Mat-
thäusa Greitterja Hilf Herre Gott dem deinen Knecht (Ps 119) v Dritt
Theil Strassburge Kirchenampt iz leta 1525.
Motivov, ki razkrivajo imaginarij zastran Turkov/muslimanov, je v
tej pesmi več: Turki so sovražniki Božje cerkve; zatirajo kristjane, hoče-
jo na ta način razdejati cerkev ter »zatreti Božje ime«; Turki ne pusti-
jo opravljati bogoslužja krščanske cerkve – pridige in obhajila, zato so
kristjani prisiljeni v sprejetje islama (»Obtu tih ludi veliku služit turški-
mu maliku bodo permorovani«);142 zaradi vsega tega se sramoti Božje
ime (»Sai boš ti le zašpotovan, od Turka z nami sramovan, spumni, kai
tu bo škode«).143 Ker so kristjani prešibki, da bi se sami (u)branili pred
turško nadmočjo, je ni druge, kot da poseže sam nebeški gospodar, ki
naj ohrani v časti svoje ime, in sicer tako, da (krščanska vojska) pomete s
Turki: »Taku nom zdai stui na strani inu pred Turkom nas brani, de se
on ne prevzame.«144
Ta celi catehismus, eni psalmi iz leta 1574 je ob dveh drobnejših mo-
tivskih reminiscencah na Turke, ki ju je najti v mlajših Trubarjevih
139 J. Čerin, n. d., 191; Evangelisches Kirchengesangbuch, št. 139, 196–197.
140 Zbrana dela Primoža Trubarja IV, 443–447.
141 J. Čerin, n. d., 211.
142 Zbrana dela Primoža Trubarja IV, 446.
143 N. m.
144 N. d., 447.
