Page 99 - Alenka Gril in Asja Videčnik, Oblikovanje državljanske identitete mladih v šoli, Digitalna knjižnica, Documenta 3
P. 99
jo kot stabilna perspektiva za interpretacijo novih informacij. Ta teorija razlaga politič-
no socializacijo kot aktivno konstrukcijo znanja, političnih idealov in vrednot pri mlado-
stniku. Pri družbenem udejstvovanju je pomembna refleksija svojega ravnanja in posledic
ali vedenja in posledic dejanj drugih, ki omogoča razvoj politične samoučinkovitosti, ki
spodbuja bolj uspešno ravnanje mladostnikov v prihodnjih podobnih situacijah.
Kognitivne teorije moralnega razvoja
Kohlberg (1976) je opredelil moralno funkcioniranje kot razumevanje pravic in pra-
vičnosti. Moralni razvoj naj bi potekal v šestih stopnjah od otroštva do odraslosti, ki se za-
poredno rekonstruirajo ob uvidenju konfliktov in neprimernosti razlag na prejšnji stopnji.
Med presojanjem moralnih in političnih vprašanj je nekaj podobnosti v tem, da so kom-
pleksna in redko ponujajo eno jasno rešitev.
Rest, Navarez, Thoma in Bebeau (2000) so Kolbergovo perspektivo preoblikovali v ra-
zumevanje moralnega razvoja skozi sheme (ne stopnje), med katerimi je prehajanje bolj po-
stopno. Opredelili so tri različne sheme moralnega presojanja: osebni interes (presoja glede
na to, kaj je bolje zame), vzdrževanj norm (glede na družbene norme, pravila in poslušnost
avtoriteti) in postkonvencionalno (razširjeno in prožno razumevanje družbenih in moral-
nih konstruktov). Vsaka moralna shema določa svoje gledišče na politična dejanja. Posame-
zniki se med seboj razlikujejo v tem, na podlagi katere sheme presojajo politična dejanja.
Tudi zgodnje preučevanje političnega razumevanja (Adelson in O'Neil, 1966) izhaja
iz konstruktivističnega pristopa k razvoju moralnega presojanja. Preučevali so, kako mla-
dostniki razumejo zakone in avtoriteto, kako razumejo sistem vodenja ali družbene insti-
tucije, pravice in dolžnosti državljanov in države. Okrog 13.–14. leta starosti se pojmova-
nja mladostnikov spremenijo. Mlajši imajo bolj dobronamerno razumevanje voditeljev in
so bolj pripravljeni slediti avtoriteti. Starejši mladostniki so bolj naklonjeni predstavni-
kom ljudskih glasov pri odločanju in vedo, da nekateri voditelji lahko zlorabijo svojo moč.
Glede zakonov so mlajši bolj usmerjeni k zakonu in redu: zakoni so nujni, da omejijo po-
sameznikovo svobodo; starejši imajo bolj razdelane poglede: zavedajo se nevarnosti ome-
jevanja posameznikove svobode in pomembnosti zakonov, da zaščitijo javno dobro. Ra-
zvoj političnega mišljenja se kaže v povečani skrbi za individualne pravice, skupnost kot
celoto in razlikovanje med legitimnim in arbitrarnim (Gallatin, 1980, v Flanagan, 2004).
Turiel (1983) je razvil področno specifično teorijo sociokognitivnega razvoja, po kate-
ri moralni razvoj ne poteka v stopnjah, temveč na različnih pojmovnih področjih, ki opre-
deljujejo moralni in socialni razvoj. Razumevanje socialnega sveta se ne nanaša na global-
ne koncepte, temveč se razvija na specifičnih področjih: moralnim, socialno konvencio-
no socializacijo kot aktivno konstrukcijo znanja, političnih idealov in vrednot pri mlado-
stniku. Pri družbenem udejstvovanju je pomembna refleksija svojega ravnanja in posledic
ali vedenja in posledic dejanj drugih, ki omogoča razvoj politične samoučinkovitosti, ki
spodbuja bolj uspešno ravnanje mladostnikov v prihodnjih podobnih situacijah.
Kognitivne teorije moralnega razvoja
Kohlberg (1976) je opredelil moralno funkcioniranje kot razumevanje pravic in pra-
vičnosti. Moralni razvoj naj bi potekal v šestih stopnjah od otroštva do odraslosti, ki se za-
poredno rekonstruirajo ob uvidenju konfliktov in neprimernosti razlag na prejšnji stopnji.
Med presojanjem moralnih in političnih vprašanj je nekaj podobnosti v tem, da so kom-
pleksna in redko ponujajo eno jasno rešitev.
Rest, Navarez, Thoma in Bebeau (2000) so Kolbergovo perspektivo preoblikovali v ra-
zumevanje moralnega razvoja skozi sheme (ne stopnje), med katerimi je prehajanje bolj po-
stopno. Opredelili so tri različne sheme moralnega presojanja: osebni interes (presoja glede
na to, kaj je bolje zame), vzdrževanj norm (glede na družbene norme, pravila in poslušnost
avtoriteti) in postkonvencionalno (razširjeno in prožno razumevanje družbenih in moral-
nih konstruktov). Vsaka moralna shema določa svoje gledišče na politična dejanja. Posame-
zniki se med seboj razlikujejo v tem, na podlagi katere sheme presojajo politična dejanja.
Tudi zgodnje preučevanje političnega razumevanja (Adelson in O'Neil, 1966) izhaja
iz konstruktivističnega pristopa k razvoju moralnega presojanja. Preučevali so, kako mla-
dostniki razumejo zakone in avtoriteto, kako razumejo sistem vodenja ali družbene insti-
tucije, pravice in dolžnosti državljanov in države. Okrog 13.–14. leta starosti se pojmova-
nja mladostnikov spremenijo. Mlajši imajo bolj dobronamerno razumevanje voditeljev in
so bolj pripravljeni slediti avtoriteti. Starejši mladostniki so bolj naklonjeni predstavni-
kom ljudskih glasov pri odločanju in vedo, da nekateri voditelji lahko zlorabijo svojo moč.
Glede zakonov so mlajši bolj usmerjeni k zakonu in redu: zakoni so nujni, da omejijo po-
sameznikovo svobodo; starejši imajo bolj razdelane poglede: zavedajo se nevarnosti ome-
jevanja posameznikove svobode in pomembnosti zakonov, da zaščitijo javno dobro. Ra-
zvoj političnega mišljenja se kaže v povečani skrbi za individualne pravice, skupnost kot
celoto in razlikovanje med legitimnim in arbitrarnim (Gallatin, 1980, v Flanagan, 2004).
Turiel (1983) je razvil področno specifično teorijo sociokognitivnega razvoja, po kate-
ri moralni razvoj ne poteka v stopnjah, temveč na različnih pojmovnih področjih, ki opre-
deljujejo moralni in socialni razvoj. Razumevanje socialnega sveta se ne nanaša na global-
ne koncepte, temveč se razvija na specifičnih področjih: moralnim, socialno konvencio-
