Page 97 - Alenka Gril in Asja Videčnik, Oblikovanje državljanske identitete mladih v šoli, Digitalna knjižnica, Documenta 3
P. 97
nehierarhično strukturirane, enak položaj pa olajšuje izražanje stališč in razreševanje
razlik med njimi. Oboje, sodelovanje in soočanje različnih stališč med enakimi spodbu-
ja sprejetost in identifikacijo s skupino ter prepoznavanje skupnih ciljev in rezultatov dela
(Flanagan, 2004). Glede na stopnjo identifikacije s skupino mladostnik občuti solidar-
nost z drugimi v skupini, ki je pomembna za doseganje skupnih ciljev (tudi politični cilji
se redko dosegajo individualno). Občutek solidarnosti je povezan z družbenim udejstvo-
vanjem in predanostjo ciljem v javnem interesu (npr. služiti skupnosti, narodu, ljudem, ki
potrebujejo pomoč; Flanagan, Bowes in dr., 1998).
Raziskave državljanskega izobraževanja, družbenega in političnega udejstvovanja mla-
dih (pregled v Sherrod, Flanagan, Kassimir in Syvertsen, 2006) kažejo na pomembno vlo-
go strukture socialnega okolja in dejavnosti, v katerih poteka učenje socialnih veščin in
znanj, potrebnih za vključevanje v družbo. Skupne poteze socialnih okolij (družina, šola,
vrstniške skupine, družbene organizacije, mladinska gibanja), ki spodbudno vplivajo na
razvoj državljanskih kompetenc in oblikovanje socialne identitete mladostnikov, se nana-
šajo na medsebojno zaupanje v skupini in podporo avtonomnemu odločanju in vedenju,
možnosti za pripadnost skupini, kontinuirane interakcije z odraslimi, ki služijo kot mo-
deli vlog prosocialnega vedenja in stališč, prosocialne norme, zagotavljanje možnosti za iz-
ražanje in soočanje različnih stališč, izbiro in izvedbo dejavnosti, skupinsko delo, prevze-
manje odgovornosti, razvoj spretnosti skozi dejavnosti ter razvojno primerne, izzivalne in
uresničljive programe aktivnosti, ki omogočajo osmišljanje družbenih dejavnosti skozi re-
fleksijo učinkov posameznikovega socialnega vedenja (Larson in Wood, 2006; Syvertsen,
2006).
Teorije razvoja družbenega udejstvovanja mladih
V nadaljevanju predstavljamo teoretske modele, ki omogočajo razlago posameznih
aspektov družbenega udejstvovanja mladih (povzemamo jih po Wilkenfeld, Lauckhardt
in Torney-Purta, 2010). Nekatere so temeljne teorije psihološkega razvoja, druge pa so
vzpostavljene na podlagi empiričnih izsledkov družbenega udejstvovanja mladih.
Socialno kognitivna teorija
Bandura (1986) je v svoji socialno kognitivni teoriji osredotočil na razlago okoljskih
vplivov na vedenje, ob upoštevanju osebnih značilnosti, kognitivnih in afektivnih dejav-
nikov. Družbeno udejstvovanje lahko na podlagi te teorije pojasnimo s konceptom samo-
učinkovitosti in opazovalnim učenjem. Samoučinkovitost je zaupanje posameznika v la-
stne sposobnosti, da nadzira in izvaja dejanja v trenutnih in prihodnjih situacijah. Samo-
razlik med njimi. Oboje, sodelovanje in soočanje različnih stališč med enakimi spodbu-
ja sprejetost in identifikacijo s skupino ter prepoznavanje skupnih ciljev in rezultatov dela
(Flanagan, 2004). Glede na stopnjo identifikacije s skupino mladostnik občuti solidar-
nost z drugimi v skupini, ki je pomembna za doseganje skupnih ciljev (tudi politični cilji
se redko dosegajo individualno). Občutek solidarnosti je povezan z družbenim udejstvo-
vanjem in predanostjo ciljem v javnem interesu (npr. služiti skupnosti, narodu, ljudem, ki
potrebujejo pomoč; Flanagan, Bowes in dr., 1998).
Raziskave državljanskega izobraževanja, družbenega in političnega udejstvovanja mla-
dih (pregled v Sherrod, Flanagan, Kassimir in Syvertsen, 2006) kažejo na pomembno vlo-
go strukture socialnega okolja in dejavnosti, v katerih poteka učenje socialnih veščin in
znanj, potrebnih za vključevanje v družbo. Skupne poteze socialnih okolij (družina, šola,
vrstniške skupine, družbene organizacije, mladinska gibanja), ki spodbudno vplivajo na
razvoj državljanskih kompetenc in oblikovanje socialne identitete mladostnikov, se nana-
šajo na medsebojno zaupanje v skupini in podporo avtonomnemu odločanju in vedenju,
možnosti za pripadnost skupini, kontinuirane interakcije z odraslimi, ki služijo kot mo-
deli vlog prosocialnega vedenja in stališč, prosocialne norme, zagotavljanje možnosti za iz-
ražanje in soočanje različnih stališč, izbiro in izvedbo dejavnosti, skupinsko delo, prevze-
manje odgovornosti, razvoj spretnosti skozi dejavnosti ter razvojno primerne, izzivalne in
uresničljive programe aktivnosti, ki omogočajo osmišljanje družbenih dejavnosti skozi re-
fleksijo učinkov posameznikovega socialnega vedenja (Larson in Wood, 2006; Syvertsen,
2006).
Teorije razvoja družbenega udejstvovanja mladih
V nadaljevanju predstavljamo teoretske modele, ki omogočajo razlago posameznih
aspektov družbenega udejstvovanja mladih (povzemamo jih po Wilkenfeld, Lauckhardt
in Torney-Purta, 2010). Nekatere so temeljne teorije psihološkega razvoja, druge pa so
vzpostavljene na podlagi empiričnih izsledkov družbenega udejstvovanja mladih.
Socialno kognitivna teorija
Bandura (1986) je v svoji socialno kognitivni teoriji osredotočil na razlago okoljskih
vplivov na vedenje, ob upoštevanju osebnih značilnosti, kognitivnih in afektivnih dejav-
nikov. Družbeno udejstvovanje lahko na podlagi te teorije pojasnimo s konceptom samo-
učinkovitosti in opazovalnim učenjem. Samoučinkovitost je zaupanje posameznika v la-
stne sposobnosti, da nadzira in izvaja dejanja v trenutnih in prihodnjih situacijah. Samo-
