Page 95 - Alenka Gril in Asja Videčnik, Oblikovanje državljanske identitete mladih v šoli, Digitalna knjižnica, Documenta 3
P. 95
dno klimo zaupanja in medsebojne povezanosti, pouk državljanskih vsebin in z ak-
tivnim vključevanjem učencev v odločanje o izobraževalnem procesu (Hahn, 1998). V
šoli naj bi otroci imeli možnost vzpostavljanja tesnih, osebnih in trajnih stikov z odrasli-
mi, kajti le tako bodo sprejeli učitelje za pomembne modele prosocialnega vedenja in sta-
lišč (Roth in Brooks-Gunn, 2006). Šola naj bi omogočila otrokom izražati svoje mnenje,
se odločati in izvajati izbrane dejavnosti (Gril in dr., 2009; Gril, 2010). Le tako se bodo
otroci v šoli počutili varne, sprejete in bodo šolo z dejavnostmi v njej sprejeli za svoje, zara-
di česar se bodo tudi bolj osebno angažirali. Seveda pa je potrebno poskrbeti, da bodo de-
javnosti v šoli razvojno primerne, tako po strukturi kot vsebini. Programi dejavnosti (šol-
skih in izvenšolskih) naj bi bili strukturirani tako, da omogočajo prevzemanje odgovor-
nosti in so osmišljeni v realnem življenju. Le tako bodo mladi pridobili izkušnje, da lah-
ko pomembno vplivajo na dogajanje. Poleg tega je potrebno strukturirati programe dejav-
nosti tako, da omogočajo razvoj spretnosti in so dovolj zanimivi, da predstavljajo otrokom
izziv, da jih prepoznajo kot osebno pomembne in so pri izvedbi tudi bolj dejavni. Šola pa
lahko prispeva k razvoju državljanskih kompetenc tudi z vzpostavljanjem sodelovanja z
družbenimi organizacijami, v katerih učenci praktično preizkušajo naučeno znanje (Bil-
lig, 2006; Gril in dr., 2009; Pickeral, 2006). Učenje družbene participacije pa je učinko-
vito le, če je dejavnostim pridružena refleksija osebnih izkušenj (svojih vlog, pridobljenih
spretnosti, učinkov svojih dejanj za druge, ipd.), brez katere se spoznanje osebne odgovor-
nosti in kolektivne sposobnosti za pozitivne spremembe v skupnosti ne razvije (Larson in
Wood, 2006; Syvertsen, 2006; Yates in Youniss, 1998).
Izvenšolske dejavnosti in neformalne mladinske organizacije v skupnosti spodbuja-
jo ozaveščenost o političnih vprašanjih in vplivajo na oblikovanje skupnega razumeva-
nja družbenih odnosov (Gril, 2007). Vključevanje v družbene organizacije mladostni-
ke spodbuja k opredelitvi lastne državljanske identitete in razvoju družbene odgovornosti
(Larson in Wood, 2006). V družbenih organizacijah so mladostniki v stikih z vrstniki, s
katerimi kolektivno izvajajo različne dejavnosti v skupnosti in pridobivajo medosebne in
akcijske spretnosti, potrebne za družbeno delovanje. V različnih skupinskih dejavnostih
si oblikujejo osnovne socialne spretnosti in usvojijo norme družbeno odgovornega rav-
nanja in solidarnosti (Flanagan, 2004). To sta temeljni demokratični dispoziciji oseb, ki
omogočata sodelovanje z drugimi ljudmi in podrejanje lastnih interesov skupnim ciljem
skupine. Kot člani skupine mladi odločajo o ciljih skupine in vzajemno opredeljujejo po-
men skupnosti. Možnost izražanja lastnega mnenja mladim omogoča izkušnjo državljan-
ske pravice do samoopredelitve. V skupnih dejavnostih mladi raziskujejo, kaj pomeni biti
član »javnosti« in spoznavajo recipročnost pravic in dolžnosti, ki so temelj državljanstva
tivnim vključevanjem učencev v odločanje o izobraževalnem procesu (Hahn, 1998). V
šoli naj bi otroci imeli možnost vzpostavljanja tesnih, osebnih in trajnih stikov z odrasli-
mi, kajti le tako bodo sprejeli učitelje za pomembne modele prosocialnega vedenja in sta-
lišč (Roth in Brooks-Gunn, 2006). Šola naj bi omogočila otrokom izražati svoje mnenje,
se odločati in izvajati izbrane dejavnosti (Gril in dr., 2009; Gril, 2010). Le tako se bodo
otroci v šoli počutili varne, sprejete in bodo šolo z dejavnostmi v njej sprejeli za svoje, zara-
di česar se bodo tudi bolj osebno angažirali. Seveda pa je potrebno poskrbeti, da bodo de-
javnosti v šoli razvojno primerne, tako po strukturi kot vsebini. Programi dejavnosti (šol-
skih in izvenšolskih) naj bi bili strukturirani tako, da omogočajo prevzemanje odgovor-
nosti in so osmišljeni v realnem življenju. Le tako bodo mladi pridobili izkušnje, da lah-
ko pomembno vplivajo na dogajanje. Poleg tega je potrebno strukturirati programe dejav-
nosti tako, da omogočajo razvoj spretnosti in so dovolj zanimivi, da predstavljajo otrokom
izziv, da jih prepoznajo kot osebno pomembne in so pri izvedbi tudi bolj dejavni. Šola pa
lahko prispeva k razvoju državljanskih kompetenc tudi z vzpostavljanjem sodelovanja z
družbenimi organizacijami, v katerih učenci praktično preizkušajo naučeno znanje (Bil-
lig, 2006; Gril in dr., 2009; Pickeral, 2006). Učenje družbene participacije pa je učinko-
vito le, če je dejavnostim pridružena refleksija osebnih izkušenj (svojih vlog, pridobljenih
spretnosti, učinkov svojih dejanj za druge, ipd.), brez katere se spoznanje osebne odgovor-
nosti in kolektivne sposobnosti za pozitivne spremembe v skupnosti ne razvije (Larson in
Wood, 2006; Syvertsen, 2006; Yates in Youniss, 1998).
Izvenšolske dejavnosti in neformalne mladinske organizacije v skupnosti spodbuja-
jo ozaveščenost o političnih vprašanjih in vplivajo na oblikovanje skupnega razumeva-
nja družbenih odnosov (Gril, 2007). Vključevanje v družbene organizacije mladostni-
ke spodbuja k opredelitvi lastne državljanske identitete in razvoju družbene odgovornosti
(Larson in Wood, 2006). V družbenih organizacijah so mladostniki v stikih z vrstniki, s
katerimi kolektivno izvajajo različne dejavnosti v skupnosti in pridobivajo medosebne in
akcijske spretnosti, potrebne za družbeno delovanje. V različnih skupinskih dejavnostih
si oblikujejo osnovne socialne spretnosti in usvojijo norme družbeno odgovornega rav-
nanja in solidarnosti (Flanagan, 2004). To sta temeljni demokratični dispoziciji oseb, ki
omogočata sodelovanje z drugimi ljudmi in podrejanje lastnih interesov skupnim ciljem
skupine. Kot člani skupine mladi odločajo o ciljih skupine in vzajemno opredeljujejo po-
men skupnosti. Možnost izražanja lastnega mnenja mladim omogoča izkušnjo državljan-
ske pravice do samoopredelitve. V skupnih dejavnostih mladi raziskujejo, kaj pomeni biti
član »javnosti« in spoznavajo recipročnost pravic in dolžnosti, ki so temelj državljanstva
