Page 101 - Alenka Gril in Asja Videčnik, Oblikovanje državljanske identitete mladih v šoli, Digitalna knjižnica, Documenta 3
P. 101
je socialnega zaupanja pri mladostnikih. Pojasnjuje pa tudi sovpadanje stališč in druž-
benopolitičnega vedenja med starši in mladostniki. Osnovnošolski otroci razvijajo delav-
nost ali inferiornost (četrta stopnja). Otrok razvija občutek lastne vrednosti in samoučin-
kovitosti z izpopolnjevanjem spretnosti. Kompetence in pripravljenost za dejavnost, ki se
razvijejo na tej stopnji, zlasti v altruističnih dejavnostih, so pomembna podlaga za kasnej-
še družbeno udejstvovanje v mladostništvu. Naslednja pomembna stopnja je oblikovanje
identitete ali identitetne zmede v mladostništvu (peta stopnja). Mladostniki raziskujejo
različne vloge in identitete, s katerimi bi lahko opredelili sebe. Erikson (1958, v Wilken-
feld in dr., 2010) je opredelil politično identiteto kot individualni občutek povezanosti z
drugimi in vlaganje v kolektivno prihodnost. Ključni element pri oblikovanju identitete je
razumevanje svoje vloge v družbi. Razvoj splošne osebne identitete v terminih svetovnega
nazora in vrednot določa tudi posameznikov čustveni odnos do družbe, vendar pa je ra-
zvoj politične identitete v ospredju družbenega udejstvovanja. S pomočjo Eriksonove teo-
rije lahko razumemo razvojne dejavnike, ki usmerjajo družbeno udejstvovanje.
Teorija ekoloških sistemov
Po teoriji ekoloških sistemov (Bronfenbrenner, 1989). na posameznikov razvoj vpliva-
jo vzajemne interakcije s socialnim okoljem, od mikro do makro okolja. Vseh pet social-
nih sistemov je medsebojno vzajemno odvisnih. Na razvoj posameznika močneje vplivajo
tista okolja, s katerimi je v neposrednih interakcijah, bolj oddaljeni sistemi pa imajo posre-
den vpliv preko bližnjih socialnih sistemov. Najbližji posamezniku je mikrosistem, v kate-
rem na posameznika vplivajo osebe in institucije, s katerimi je v medosebnih interakcijah,
predvsem s prevladujočim vzorcem dejavnosti (družina, šola, vrstniki). Vpliv vsakega so-
cialnega sistema se s časom lahko spreminja, prav tako tudi interakcije med različnimi sis-
temi. Primarni sistem, ki vpliva na družbeno udejstvovanje, je družina. Če so starši dejav-
ni državljani in vključeni v demokratične procese, se tudi njihovi otroci pogosteje vključu-
jejo. Tudi procesi odločanja v družini otrok in mladostnikov spodbujajo njihovo družbe-
no udejstvovanje. Drugi mikrosistemi, ki vplivajo na mladostnikovo družbeno udejstvo-
vanje, so vrstniške skupine, šola in mladinske organizacije. Interakcije med mikrosiste-
mi tvorijo mladostnikov mezosistem. Npr. povezanost staršev in šole vpliva na razširjanje
možnosti za učenje izven šole. Mikrosistemi so lahko tudi v konfliktu, npr. lahko so izra-
žena nasprotna stališča glede družbenih procesov v učbenikih in vsakdanjih izkušnjah v
družini in soseski.
Eksosistemi imajo posreden vpliv na razvoj, npr. povezanost med starši in njihovim
delovnim okoljem ali povezanost med šolo in sosesko. Eksosistemi so tudi šolski sveti, or-
benopolitičnega vedenja med starši in mladostniki. Osnovnošolski otroci razvijajo delav-
nost ali inferiornost (četrta stopnja). Otrok razvija občutek lastne vrednosti in samoučin-
kovitosti z izpopolnjevanjem spretnosti. Kompetence in pripravljenost za dejavnost, ki se
razvijejo na tej stopnji, zlasti v altruističnih dejavnostih, so pomembna podlaga za kasnej-
še družbeno udejstvovanje v mladostništvu. Naslednja pomembna stopnja je oblikovanje
identitete ali identitetne zmede v mladostništvu (peta stopnja). Mladostniki raziskujejo
različne vloge in identitete, s katerimi bi lahko opredelili sebe. Erikson (1958, v Wilken-
feld in dr., 2010) je opredelil politično identiteto kot individualni občutek povezanosti z
drugimi in vlaganje v kolektivno prihodnost. Ključni element pri oblikovanju identitete je
razumevanje svoje vloge v družbi. Razvoj splošne osebne identitete v terminih svetovnega
nazora in vrednot določa tudi posameznikov čustveni odnos do družbe, vendar pa je ra-
zvoj politične identitete v ospredju družbenega udejstvovanja. S pomočjo Eriksonove teo-
rije lahko razumemo razvojne dejavnike, ki usmerjajo družbeno udejstvovanje.
Teorija ekoloških sistemov
Po teoriji ekoloških sistemov (Bronfenbrenner, 1989). na posameznikov razvoj vpliva-
jo vzajemne interakcije s socialnim okoljem, od mikro do makro okolja. Vseh pet social-
nih sistemov je medsebojno vzajemno odvisnih. Na razvoj posameznika močneje vplivajo
tista okolja, s katerimi je v neposrednih interakcijah, bolj oddaljeni sistemi pa imajo posre-
den vpliv preko bližnjih socialnih sistemov. Najbližji posamezniku je mikrosistem, v kate-
rem na posameznika vplivajo osebe in institucije, s katerimi je v medosebnih interakcijah,
predvsem s prevladujočim vzorcem dejavnosti (družina, šola, vrstniki). Vpliv vsakega so-
cialnega sistema se s časom lahko spreminja, prav tako tudi interakcije med različnimi sis-
temi. Primarni sistem, ki vpliva na družbeno udejstvovanje, je družina. Če so starši dejav-
ni državljani in vključeni v demokratične procese, se tudi njihovi otroci pogosteje vključu-
jejo. Tudi procesi odločanja v družini otrok in mladostnikov spodbujajo njihovo družbe-
no udejstvovanje. Drugi mikrosistemi, ki vplivajo na mladostnikovo družbeno udejstvo-
vanje, so vrstniške skupine, šola in mladinske organizacije. Interakcije med mikrosiste-
mi tvorijo mladostnikov mezosistem. Npr. povezanost staršev in šole vpliva na razširjanje
možnosti za učenje izven šole. Mikrosistemi so lahko tudi v konfliktu, npr. lahko so izra-
žena nasprotna stališča glede družbenih procesov v učbenikih in vsakdanjih izkušnjah v
družini in soseski.
Eksosistemi imajo posreden vpliv na razvoj, npr. povezanost med starši in njihovim
delovnim okoljem ali povezanost med šolo in sosesko. Eksosistemi so tudi šolski sveti, or-
