Page 104 - Alenka Gril in Asja Videčnik, Oblikovanje državljanske identitete mladih v šoli, Digitalna knjižnica, Documenta 3
P. 104
nje vzbudi pri skupnem delu z drugimi, ki vzbudi občutke skupne pripadnosti in soli-
darnosti v skupini. Ta občutja pogosteje motivirajo posameznike, da ravnajo zaupljivo, si
prizadevajo za doseganje skupnega cilja in ne le za lastni interes. Občutki, da je nekdo po-
memben in sprejet v šoli, da pripada skupini, spodbudijo razvoj kolektivne identitete, ki
postane pomemben del osebne identitete. Kolektivna identiteta spodbudi uvid v podob-
nosti med seboj in drugimi, poveča pripadnost skupnosti in večjo predanost skupnim nor-
mam, kar vodi v večje socialno zaupanje (Uslaner, 2003). Učenci so tudi bolj motivirani za
doseganje skupnih ciljev, če se čutijo medsebojno povezani in si zaupajo ter zaupajo učite-
ljem. Identifikacija s skupino ali organizacijo temelji na dinamiki sodelovanja, predanosti
in občutku odgovornosti za skupino (Pearce in Larson, 2006; Rutkowski, Gruder in Ro-
mer, 1983; Ryan in Deci, 2000). Takšna inkluzivna šolska klima oz. šolska skupnost, kjer
si posamezniki delijo skupinsko identiteto, skrbijo drug za drugega in delajo za skupne ci-
lje, spodbuja socialno zaupanje in občutek socialne odgovornosti za skupno dobro (Bat-
tistich, Solomon, Watson in Schaps, 1997). Participacija v življenju šole kreira temelje, na
katerih mladi zgradijo čustvene vezi s širšo družbo, se naučijo prakticirati svoje pravice in
odgovornosti kot državljani (Flanagan, 2003; Flanagan, Cumsille, Gill in Gallay, 2007).
Učitelji imajo ključno vlogo pri izobraževanju otrok o demokratičnih principih, za-
upanju v demokratične procese odločanja. Način, na katerega se v šoli učitelji in učenci
medsebojno obravnavajo, kako obravnavajo razlike in delajo za skupni cilj, so osnova za
razvoj pojmovanj demokracije in civilne družbe med mladimi. Odprta klima uči učen-
ce soočanja z nasprotujočimi mnenji na demokratičen, vljuden način in jih uči pogajanja
z avtoriteto. Namesto da učitelj postavlja in s pritiski izvaja pravila, učence enakovredno
obravnava in jim prepusti, da si delijo skupne odgovornosti in pravice vodenja, s čimer se
učenci učijo skupnega, demokratičnega vodenja razreda. Ko jim učitelji zaupajo, se učen-
ci naučijo, kaj pomeni biti vreden zaupanja, razvijajo pa tudi samozaupanje v svoje spo-
sobnosti za demokratično odločanje, kar spodbuja njihovo delovanje v javnosti. V odpr-
ti klimi učitelj izraža svoja pričakovanja, da bodo učenci spoštljivi drug do drugega, s či-
mer jih uči, kako se v demokratični družbi obnaša do drugih ljudi. S spoštovanjem različ-
nih mnenj učitelj udejanja norme strpnosti, osnovno načelo demokracije. Skozi spoštova-
nje recipročnih odnosov učenci razvijajo zaupanje in zaupljivost v soljudi (Flanagan in dr.,
2010). V zaupljivih odnosih učenci tudi bolj cenijo znanje učitelja (Raider-Roth, 2005, v
Flanagan in dr., 2010). Raziskave kažejo pozitivno povezanost odprte šolske klime, v kate-
ri učitelji spodbujajo učence, da izražajo mnenje, s strpnostjo ter odprtim mišljenjem učen-
cev (Torney-Purta in dr., 2001), socialno odgovornostjo v nasprotju z odtujenostjo (Fla-
nagan in dr. 1998; Torney-Purta, 2009) in predanostjo demokratičnim idejam patriotiz-
darnosti v skupini. Ta občutja pogosteje motivirajo posameznike, da ravnajo zaupljivo, si
prizadevajo za doseganje skupnega cilja in ne le za lastni interes. Občutki, da je nekdo po-
memben in sprejet v šoli, da pripada skupini, spodbudijo razvoj kolektivne identitete, ki
postane pomemben del osebne identitete. Kolektivna identiteta spodbudi uvid v podob-
nosti med seboj in drugimi, poveča pripadnost skupnosti in večjo predanost skupnim nor-
mam, kar vodi v večje socialno zaupanje (Uslaner, 2003). Učenci so tudi bolj motivirani za
doseganje skupnih ciljev, če se čutijo medsebojno povezani in si zaupajo ter zaupajo učite-
ljem. Identifikacija s skupino ali organizacijo temelji na dinamiki sodelovanja, predanosti
in občutku odgovornosti za skupino (Pearce in Larson, 2006; Rutkowski, Gruder in Ro-
mer, 1983; Ryan in Deci, 2000). Takšna inkluzivna šolska klima oz. šolska skupnost, kjer
si posamezniki delijo skupinsko identiteto, skrbijo drug za drugega in delajo za skupne ci-
lje, spodbuja socialno zaupanje in občutek socialne odgovornosti za skupno dobro (Bat-
tistich, Solomon, Watson in Schaps, 1997). Participacija v življenju šole kreira temelje, na
katerih mladi zgradijo čustvene vezi s širšo družbo, se naučijo prakticirati svoje pravice in
odgovornosti kot državljani (Flanagan, 2003; Flanagan, Cumsille, Gill in Gallay, 2007).
Učitelji imajo ključno vlogo pri izobraževanju otrok o demokratičnih principih, za-
upanju v demokratične procese odločanja. Način, na katerega se v šoli učitelji in učenci
medsebojno obravnavajo, kako obravnavajo razlike in delajo za skupni cilj, so osnova za
razvoj pojmovanj demokracije in civilne družbe med mladimi. Odprta klima uči učen-
ce soočanja z nasprotujočimi mnenji na demokratičen, vljuden način in jih uči pogajanja
z avtoriteto. Namesto da učitelj postavlja in s pritiski izvaja pravila, učence enakovredno
obravnava in jim prepusti, da si delijo skupne odgovornosti in pravice vodenja, s čimer se
učenci učijo skupnega, demokratičnega vodenja razreda. Ko jim učitelji zaupajo, se učen-
ci naučijo, kaj pomeni biti vreden zaupanja, razvijajo pa tudi samozaupanje v svoje spo-
sobnosti za demokratično odločanje, kar spodbuja njihovo delovanje v javnosti. V odpr-
ti klimi učitelj izraža svoja pričakovanja, da bodo učenci spoštljivi drug do drugega, s či-
mer jih uči, kako se v demokratični družbi obnaša do drugih ljudi. S spoštovanjem različ-
nih mnenj učitelj udejanja norme strpnosti, osnovno načelo demokracije. Skozi spoštova-
nje recipročnih odnosov učenci razvijajo zaupanje in zaupljivost v soljudi (Flanagan in dr.,
2010). V zaupljivih odnosih učenci tudi bolj cenijo znanje učitelja (Raider-Roth, 2005, v
Flanagan in dr., 2010). Raziskave kažejo pozitivno povezanost odprte šolske klime, v kate-
ri učitelji spodbujajo učence, da izražajo mnenje, s strpnostjo ter odprtim mišljenjem učen-
cev (Torney-Purta in dr., 2001), socialno odgovornostjo v nasprotju z odtujenostjo (Fla-
nagan in dr. 1998; Torney-Purta, 2009) in predanostjo demokratičnim idejam patriotiz-
