Page 100 - Alenka Gril in Asja Videčnik, Oblikovanje državljanske identitete mladih v šoli, Digitalna knjižnica, Documenta 3
P. 100
nim ali osebnim. Presojanje pravilnega ali napačnega ravnanja se pri otrocih in mlado-
stnikih razlikuje glede na to, s katerim specifičnim konceptualnim področjem sovpada.
Moralno področje vključuje koncepte pravičnosti, pravic in blagostanje drugih. Presoja-
nje socialnih konvencij se nanaša na družbeno osnovana pravila in običaje ter pričakova-
nja, usmerjena k spodbujanju skupinskega funkcioniranja. Področje osebne presoje vklju-
čuje vprašanja osebnih izbir in dejavnosti. Področja, na katerih se oblikujejo pojmovanja
družbenega udejstvovanja mladostnikov, se razlikujejo glede na vrsto udejstvovanja in sto-
pnjo osebne predanosti (Metzger in Smetana, 2010).
Teorija prevzemanja vlog
Selmanova teorija prevzemanja vlog (1980) zavzema sociokognitivno perspektivo ra-
zvoja socialne perspektive skozi pet stopenj. Pojasni lahko razumevanje družbenega udej-
stvovanja ali političnih vprašanj med mladimi glede na stopnjo zavzete socialne perspek-
tive. Koordinirano razumevanje različnih perspektiv (posameznikov, skupine ali družbe
kot celote) je pomembno za mlade, ki so aktivno vključeni v družbenih procesih, kot je
npr. medosebno dogovarjanje. Družbeno ali politično udejstvovanje vključuje interakcije
z drugimi, ki imajo lahko drugačne poglede na vprašanja in reševanje konfliktov, ki lah-
ko vzniknejo na podlagi tega. Posebej relevantni za razumevanje družbenega udejstvova-
nja sta tretja in četrta stopnja socialne perspektive. Na tretji stopnji vzajemne socialne per-
spektive je mladostnik sposoben prevzeti perspektivo drugih na svoje misli, čustva in ve-
denje ter hkrati razume, da to lahko storijo tudi drugi. Sočasno lahko razlikuje med po-
sameznikovo perspektivo in splošno perspektivo skupine. Na četrti stopnji je mladostnik
sposoben zavzeti družbeno perspektivo. Različno predstavljena gledišča lahko razume so-
časno glede na to, kako vplivajo na druge člane skupine. Sposobnost razumevanja, da si
člani skupine delijo vzajemne in tudi individualne cilje, je potrebna za učinkovito drža-
vljanstvo. To razumevanje je potrebno tudi za občutenje lastne odgovornosti za izvedbo
svojega dela družbenih dejavnosti skupine.
Psihosocialna teorija razvoja
Psihosocialna teorija (Erikson, 1968) opredeljuje individualni razvoj skozi vse življenje
v osmih stopnjah. Posameznik prehaja iz ene stopnje na drugo z razreševanjem specifič-
nih kriz ali napetosti. Razvoj je kumulativen, pozitivne in negativne razrešitve krize vpli-
vajo na nadaljnje stopnje in funkcioniranje posameznika. Tri stopnje so zlasti pomembne
za družbeno udejstvovanje. Na prvi stopnji otrok v interakcijah s svojimi starši vzpostavi
temeljno zaupanje oz. nezaupanje do ljudi. Iz tega temeljnega zaupanja izhaja tudi obliko-
stnikih razlikuje glede na to, s katerim specifičnim konceptualnim področjem sovpada.
Moralno področje vključuje koncepte pravičnosti, pravic in blagostanje drugih. Presoja-
nje socialnih konvencij se nanaša na družbeno osnovana pravila in običaje ter pričakova-
nja, usmerjena k spodbujanju skupinskega funkcioniranja. Področje osebne presoje vklju-
čuje vprašanja osebnih izbir in dejavnosti. Področja, na katerih se oblikujejo pojmovanja
družbenega udejstvovanja mladostnikov, se razlikujejo glede na vrsto udejstvovanja in sto-
pnjo osebne predanosti (Metzger in Smetana, 2010).
Teorija prevzemanja vlog
Selmanova teorija prevzemanja vlog (1980) zavzema sociokognitivno perspektivo ra-
zvoja socialne perspektive skozi pet stopenj. Pojasni lahko razumevanje družbenega udej-
stvovanja ali političnih vprašanj med mladimi glede na stopnjo zavzete socialne perspek-
tive. Koordinirano razumevanje različnih perspektiv (posameznikov, skupine ali družbe
kot celote) je pomembno za mlade, ki so aktivno vključeni v družbenih procesih, kot je
npr. medosebno dogovarjanje. Družbeno ali politično udejstvovanje vključuje interakcije
z drugimi, ki imajo lahko drugačne poglede na vprašanja in reševanje konfliktov, ki lah-
ko vzniknejo na podlagi tega. Posebej relevantni za razumevanje družbenega udejstvova-
nja sta tretja in četrta stopnja socialne perspektive. Na tretji stopnji vzajemne socialne per-
spektive je mladostnik sposoben prevzeti perspektivo drugih na svoje misli, čustva in ve-
denje ter hkrati razume, da to lahko storijo tudi drugi. Sočasno lahko razlikuje med po-
sameznikovo perspektivo in splošno perspektivo skupine. Na četrti stopnji je mladostnik
sposoben zavzeti družbeno perspektivo. Različno predstavljena gledišča lahko razume so-
časno glede na to, kako vplivajo na druge člane skupine. Sposobnost razumevanja, da si
člani skupine delijo vzajemne in tudi individualne cilje, je potrebna za učinkovito drža-
vljanstvo. To razumevanje je potrebno tudi za občutenje lastne odgovornosti za izvedbo
svojega dela družbenih dejavnosti skupine.
Psihosocialna teorija razvoja
Psihosocialna teorija (Erikson, 1968) opredeljuje individualni razvoj skozi vse življenje
v osmih stopnjah. Posameznik prehaja iz ene stopnje na drugo z razreševanjem specifič-
nih kriz ali napetosti. Razvoj je kumulativen, pozitivne in negativne razrešitve krize vpli-
vajo na nadaljnje stopnje in funkcioniranje posameznika. Tri stopnje so zlasti pomembne
za družbeno udejstvovanje. Na prvi stopnji otrok v interakcijah s svojimi starši vzpostavi
temeljno zaupanje oz. nezaupanje do ljudi. Iz tega temeljnega zaupanja izhaja tudi obliko-
