Page 93 - Alenka Gril in Asja Videčnik, Oblikovanje državljanske identitete mladih v šoli, Digitalna knjižnica, Documenta 3
P. 93
o aktualnem družbenopolitičnem dogajanju in imajo pozitivnejša stališča do družbe-
nega udejstvovanja, obenem pa zaznavajo več družbenih kot individualnih ovir za druž-
beno udejstvovanje (Gril, Klemenčič in Autor 2009). Participacija v izvenšolskih dejavno-
stih pa je povezana tudi s povečanim medskupinskim razumevanjem – npr. pozitivnimi
rasnimi stališči (Holland in Andre, 1987; v Flanagan in Feison, 2001).
Družbeno udejstvovanje pa se v različnih družbah razlikuje glede na vrednostne
usmeritve in ideologije družbenega sistema. V kolektivističnih družbah, kjer se poudarja
pomoč drugim in vključevanje v družbo, so mladostniki bolj predani družbenemu udej-
stvovanju v skupnosti kot v individualističnih družbah, kjer se poudarja skrb za osebne že-
lje in koristi (Flanagan, Bowes, Jonsson, Csapo in Sheblanova, 1998). IEA študija družbe-
nega znanja je pokazala, da se pripravljenost na družbeno udejstvovanje razlikuje glede na
aktivnosti posameznih vlad (Torney-Purta, Wilkenfeld in Barber, 2008). Pomembne so
tudi možnosti za družbeno udejstvovanje mladostnikov v posameznih družbah.
Socialni konteksti razvoja državljanskih kompetenc
Razvojno obdobje, najprimernejše za učenje državljanskih spretnosti in znanj, potreb-
nih za aktivno vključevanje v družbeno življenje v skupnosti, je prav mladostništvo. Ka-
kovostne spremembe v mišljenju mladostnikov, ki se izražajo v zmožnosti tvorjenja ab-
straktnih pojmov in formalno-logičnega sklepanja o odnosih med njimi, omogočajo razu-
mevanje kompleksnosti družbenih razmerij, etičnih principov in družbenih konvencij ter
vzpostavljanje lastnega vrednostnega sistema. V mladostništvu posamezniki aktivno raz-
iskujejo različne družbene vloge in socialne identitete, da bi našli zase ustrezno poklicno,
socialno, spolno identiteto. Tedaj neposredno, skozi lastno izkušnjo sodelovanja, v organi-
zacijah in institucijah v skupnosti spoznavajo svojo družbeno realnost in opredeljujejo svoj
odnos do nje. Politična socializacija je proces, ki poteka v kontekstu različnih organiza-
cij, družbenih institucij in neformalnih skupin, v katerem mladi razvijajo svoja družbena
znanja, opredeljujejo lastne vrednote in pridobivajo praktične izkušnje družbenega udej-
stvovanja. Proces politične socializacije je usmerjen k formiranju bodočih aktivnih drža-
vljanov; na eni strani razvija politično pismenost ter na drugi spodbuja družbeno in poli-
tično udejstvovanje mladih.
Socialne spretnosti in družbena znanja, ki si jih mladostniki pridobivajo z aktivnim
vključevanjem v dejavnosti v skupnosti (gre za t. i. državljanske kompetence), deloma so-
vpadajo s splošnimi socialnimi kompetencami za učinkovito vključevanje v medosebne
interakcije: komunikacijske in socialne veščine, spretnosti reševanja socialnih konfliktov,
sposobnost prevzemanja socialne perspektive, medosebno razumevanje, zastavljanje ciljev,
nega udejstvovanja, obenem pa zaznavajo več družbenih kot individualnih ovir za druž-
beno udejstvovanje (Gril, Klemenčič in Autor 2009). Participacija v izvenšolskih dejavno-
stih pa je povezana tudi s povečanim medskupinskim razumevanjem – npr. pozitivnimi
rasnimi stališči (Holland in Andre, 1987; v Flanagan in Feison, 2001).
Družbeno udejstvovanje pa se v različnih družbah razlikuje glede na vrednostne
usmeritve in ideologije družbenega sistema. V kolektivističnih družbah, kjer se poudarja
pomoč drugim in vključevanje v družbo, so mladostniki bolj predani družbenemu udej-
stvovanju v skupnosti kot v individualističnih družbah, kjer se poudarja skrb za osebne že-
lje in koristi (Flanagan, Bowes, Jonsson, Csapo in Sheblanova, 1998). IEA študija družbe-
nega znanja je pokazala, da se pripravljenost na družbeno udejstvovanje razlikuje glede na
aktivnosti posameznih vlad (Torney-Purta, Wilkenfeld in Barber, 2008). Pomembne so
tudi možnosti za družbeno udejstvovanje mladostnikov v posameznih družbah.
Socialni konteksti razvoja državljanskih kompetenc
Razvojno obdobje, najprimernejše za učenje državljanskih spretnosti in znanj, potreb-
nih za aktivno vključevanje v družbeno življenje v skupnosti, je prav mladostništvo. Ka-
kovostne spremembe v mišljenju mladostnikov, ki se izražajo v zmožnosti tvorjenja ab-
straktnih pojmov in formalno-logičnega sklepanja o odnosih med njimi, omogočajo razu-
mevanje kompleksnosti družbenih razmerij, etičnih principov in družbenih konvencij ter
vzpostavljanje lastnega vrednostnega sistema. V mladostništvu posamezniki aktivno raz-
iskujejo različne družbene vloge in socialne identitete, da bi našli zase ustrezno poklicno,
socialno, spolno identiteto. Tedaj neposredno, skozi lastno izkušnjo sodelovanja, v organi-
zacijah in institucijah v skupnosti spoznavajo svojo družbeno realnost in opredeljujejo svoj
odnos do nje. Politična socializacija je proces, ki poteka v kontekstu različnih organiza-
cij, družbenih institucij in neformalnih skupin, v katerem mladi razvijajo svoja družbena
znanja, opredeljujejo lastne vrednote in pridobivajo praktične izkušnje družbenega udej-
stvovanja. Proces politične socializacije je usmerjen k formiranju bodočih aktivnih drža-
vljanov; na eni strani razvija politično pismenost ter na drugi spodbuja družbeno in poli-
tično udejstvovanje mladih.
Socialne spretnosti in družbena znanja, ki si jih mladostniki pridobivajo z aktivnim
vključevanjem v dejavnosti v skupnosti (gre za t. i. državljanske kompetence), deloma so-
vpadajo s splošnimi socialnimi kompetencami za učinkovito vključevanje v medosebne
interakcije: komunikacijske in socialne veščine, spretnosti reševanja socialnih konfliktov,
sposobnost prevzemanja socialne perspektive, medosebno razumevanje, zastavljanje ciljev,
