Page 92 - Alenka Gril in Asja Videčnik, Oblikovanje državljanske identitete mladih v šoli, Digitalna knjižnica, Documenta 3
P. 92
d in dr., 2010; Torney-Purta, Lehmann, Oswald in Schulz, 2001). Način, s katerim se
posameznik spopada in rešuje poudarjena socialna vprašanja v obdobju odraščanja, posta-
ne integralni del lastne osebnosti (Stewart in Healy, 1989). Vključevanje v politične dejav-
nosti na prehodu v odraslost, tako dejavnosti v skupnosti in kolektivne identitete skupi-
ne, katerih člani so, temeljno preoblikuje njihovo identiteto in njihove prihodnje življenj-
ske poti (McAdam, 1988). Kar določa njihove prihodnje politične pozicije, niso le zgodo-
vinski dogodki, ki jim prisostvujejo, temveč tudi to, kako se posamezna generacija spopri-
jema z dogodki (Jennings, 2002). Vrednote in odnos do javnih vprašanj, ki si jih pridobi-
jo kot mladi aktivisti, se odražajo tudi v obdobju srednje odraslosti, tako v političnem ži-
vljenju kot pri vzgojnih praksah (Flanagan, 1998).
Sodelovanje v družbenih organizacijah pomembno opredeljuje mladostnikova poli-
tična prepričanja in njihovo družbeno vednost (Gril, 2007). Politična stališča se formira-
jo skozi mladostnikovo razmišljanje o družbi in njegovi vlogi v njej in v izmenjavi stališč,
svetovnih nazorov in vrednot s pomembnimi odraslimi v njegovem življenju (Flanagan in
Tucker, 1999).
Mladostnikova stališča se povezujejo z ustreznim družbenim vedenjem (Gril in Autor,
2010; Wilkenfeld, 2009). V družbenem delovanju razvijajo mladostniki kompleksnejše
socialno razumevanje, ki se kaže kot zaznavanje družbenih problemov in potreb ljudi iz
različnih družbenih skupin, razumevanje vplivov okolja na posameznikovo vedenje, spo-
sobnost prevzemanja perspektive drugih oseb, družbenih skupin in skupnosti kot celote
(Watts in Flanagan, 2007, v Kirshner, 2007).
Številne raziskave kažejo na povezanost med dejavnostmi v skupnosti in boljšim ra-
zumevanjem političnih in družbenih mehanizmov med mladimi (Yates, 1999; Morgan
in Streb, 2001; Westheimer in Kahne, 2004). Pozitivnejša stališča do družbenih institu-
cij imajo mladostniki, ki so vključeni v različne interesne dejavnosti v organizacijah, v pri-
merjavi z mladostniki, ki se družijo le v okviru neformalnih vrstniških skupin (Rubini in
Palmonari, 2008). Raziskava oblikovanja mladostnikovih socialnih orientacij do institu-
cionalne avtoritete je pokazala pozitivnejša stališča do avtoritete in sprejemanje družbe-
nih norm med mladimi, ki sodelujejo v formalnih skupinah, kot med tistimi, ki so vklju-
čeni le v vrstniške skupine (Rubini in Palmonari, 2008). Raziskava razvoja razumevanja
družbenih odnosov med mladimi, ki sodelujejo v dejavnostih mladinskih centrov, je po-
kazala, da nanj pomembneje vpliva organizacijska kultura (cilji in strategije izvajanja de-
javnosti, medosebni odnosi v skupini, vrednostne usmeritve), kot sociokognitivne sposob-
nosti posameznika (Gril, 2007). Mladostniki, ki se pogosteje udejstvujejo v prostovolj-
nem delu ali političnih dejavnostih, zaznajo več družbenih problemov, so bolje informira-
posameznik spopada in rešuje poudarjena socialna vprašanja v obdobju odraščanja, posta-
ne integralni del lastne osebnosti (Stewart in Healy, 1989). Vključevanje v politične dejav-
nosti na prehodu v odraslost, tako dejavnosti v skupnosti in kolektivne identitete skupi-
ne, katerih člani so, temeljno preoblikuje njihovo identiteto in njihove prihodnje življenj-
ske poti (McAdam, 1988). Kar določa njihove prihodnje politične pozicije, niso le zgodo-
vinski dogodki, ki jim prisostvujejo, temveč tudi to, kako se posamezna generacija spopri-
jema z dogodki (Jennings, 2002). Vrednote in odnos do javnih vprašanj, ki si jih pridobi-
jo kot mladi aktivisti, se odražajo tudi v obdobju srednje odraslosti, tako v političnem ži-
vljenju kot pri vzgojnih praksah (Flanagan, 1998).
Sodelovanje v družbenih organizacijah pomembno opredeljuje mladostnikova poli-
tična prepričanja in njihovo družbeno vednost (Gril, 2007). Politična stališča se formira-
jo skozi mladostnikovo razmišljanje o družbi in njegovi vlogi v njej in v izmenjavi stališč,
svetovnih nazorov in vrednot s pomembnimi odraslimi v njegovem življenju (Flanagan in
Tucker, 1999).
Mladostnikova stališča se povezujejo z ustreznim družbenim vedenjem (Gril in Autor,
2010; Wilkenfeld, 2009). V družbenem delovanju razvijajo mladostniki kompleksnejše
socialno razumevanje, ki se kaže kot zaznavanje družbenih problemov in potreb ljudi iz
različnih družbenih skupin, razumevanje vplivov okolja na posameznikovo vedenje, spo-
sobnost prevzemanja perspektive drugih oseb, družbenih skupin in skupnosti kot celote
(Watts in Flanagan, 2007, v Kirshner, 2007).
Številne raziskave kažejo na povezanost med dejavnostmi v skupnosti in boljšim ra-
zumevanjem političnih in družbenih mehanizmov med mladimi (Yates, 1999; Morgan
in Streb, 2001; Westheimer in Kahne, 2004). Pozitivnejša stališča do družbenih institu-
cij imajo mladostniki, ki so vključeni v različne interesne dejavnosti v organizacijah, v pri-
merjavi z mladostniki, ki se družijo le v okviru neformalnih vrstniških skupin (Rubini in
Palmonari, 2008). Raziskava oblikovanja mladostnikovih socialnih orientacij do institu-
cionalne avtoritete je pokazala pozitivnejša stališča do avtoritete in sprejemanje družbe-
nih norm med mladimi, ki sodelujejo v formalnih skupinah, kot med tistimi, ki so vklju-
čeni le v vrstniške skupine (Rubini in Palmonari, 2008). Raziskava razvoja razumevanja
družbenih odnosov med mladimi, ki sodelujejo v dejavnostih mladinskih centrov, je po-
kazala, da nanj pomembneje vpliva organizacijska kultura (cilji in strategije izvajanja de-
javnosti, medosebni odnosi v skupini, vrednostne usmeritve), kot sociokognitivne sposob-
nosti posameznika (Gril, 2007). Mladostniki, ki se pogosteje udejstvujejo v prostovolj-
nem delu ali političnih dejavnostih, zaznajo več družbenih problemov, so bolje informira-
