Page 91 - Alenka Gril in Asja Videčnik, Oblikovanje državljanske identitete mladih v šoli, Digitalna knjižnica, Documenta 3
P. 91
Učinki družbenega udejstvovanja za mlade
Učinkovitost skupinskega delovanja v realnih življenjskih situacijah v skupnosti pri-
speva k razvoju samozaupanja v lastne sposobnosti, saj mladostniki spoznajo, da so se spo-
sobni učinkovito spopadati z izzivi na različnih področjih življenja. S tem si okrepijo sa-
mozavest za družbeno delovanje in razvijajo družbeno odgovornost (Wood, Larson in
Brown, 2009). Poleg tega internalizirajo norme reševanja problemov v skupini in skupne-
ga delovanja (Larson in Hansen, 2005). Izkušnje skupnega delovanja prispevajo k razvo-
ju kolektivne učinkovitosti, ki je pomembna za nadaljnje družbeno udejstvovanje (Pasek,
Feldman, Romer in Jamieson, 2008; Gril, 2009, 2011; Diener in dr., 2011; Šerek in dr.,
2011). Mladi, ki imajo izkušnje uspešnega družbenega delovanja, so pogosteje dejavni tudi
v odraslosti (npr. Youniss, McLellan in Yates, 1997; Verba in dr., 1995).
Mladostniki, ki so v skupnost aktivno vključeni, prepoznavajo družbene probleme in
menijo, da lahko aktivno prispevajo k reševanju javnih vprašanj (Gril in Autor, 2010), saj
čutijo, da skupnost sprejema njihovo sodelovanje (Syvertsen, 2006). V nasprotju z njimi
mladostniki, ki menijo, da v skupnosti niso sprejeti, da jim odrasli ne priznavajo kompe-
tenc za sodelovanje v javnih zadevah, ostajajo brezbrižni, nimajo čustvenih vezi s skupno-
stjo in se ne vključujejo v družbene zadeve. Družbene organizacije, pa tudi neformalne
skupine, mladostnikom preskrbijo sklop družbenih vrednot in družbenih pojmovanj, s
katerimi se lahko identificirajo (Gril, 2007). Te skupine predstavljajo mladostnikom refe-
renčno skupino, ki jim omogoča razvoj pripadnosti in občutek povezanosti s skupino ter
spodbudi sprejemanje odgovornosti za skupno dobro (Flanagan, 2004). Zaupanje in pre-
danost družbenemu sistemu mladostniki razvijejo na izkušnjah stalnih in ponavljajočih
interakcij, v katerih zaznavajo, da jih odrasli sprejemajo in spoštujejo (Camino in Zeldin,
2002, Roach in dr. 1999, v Flanagan, 2004).
Z vključevanjem v javna dela v skupnosti se mladostniki seznanjajo z družbenimi pro-
blemi in sebe zaznavajo kot pomembno vpletene v javna vprašanja skupnosti, lažje prepo-
znavajo tudi možnosti vplivanja na potek razreševanja teh vprašanj in si na podlagi refle-
ksije svojih izkušenj opredelijo lastno politično identiteto (Yates in Youniss, 1998). Prosto-
voljno delo je ena od oblik povezovanja mladostnikov s širšo skupnostjo, ki jim daje mo-
žnost, da razumejo pomen javnega dela in sebe kot dejavne državljane (Flanagan, 1998).
V kolektivnih družbenih dejavnostih si mladostniki oblikujejo državljansko identiteto,
ki se nanaša na podobo sebe kot člana širše skupnosti (Syvertsen, 2006). Tudi druge štu-
dije skušajo pojasniti oblikovanje mladostnikove identitete v povezavi z družbo in politi-
ko (Flanagan, Syvertsen, Mitra, Oliver in Sethuraman, 2005, Goossens, 2001, v Wilken-
Učinkovitost skupinskega delovanja v realnih življenjskih situacijah v skupnosti pri-
speva k razvoju samozaupanja v lastne sposobnosti, saj mladostniki spoznajo, da so se spo-
sobni učinkovito spopadati z izzivi na različnih področjih življenja. S tem si okrepijo sa-
mozavest za družbeno delovanje in razvijajo družbeno odgovornost (Wood, Larson in
Brown, 2009). Poleg tega internalizirajo norme reševanja problemov v skupini in skupne-
ga delovanja (Larson in Hansen, 2005). Izkušnje skupnega delovanja prispevajo k razvo-
ju kolektivne učinkovitosti, ki je pomembna za nadaljnje družbeno udejstvovanje (Pasek,
Feldman, Romer in Jamieson, 2008; Gril, 2009, 2011; Diener in dr., 2011; Šerek in dr.,
2011). Mladi, ki imajo izkušnje uspešnega družbenega delovanja, so pogosteje dejavni tudi
v odraslosti (npr. Youniss, McLellan in Yates, 1997; Verba in dr., 1995).
Mladostniki, ki so v skupnost aktivno vključeni, prepoznavajo družbene probleme in
menijo, da lahko aktivno prispevajo k reševanju javnih vprašanj (Gril in Autor, 2010), saj
čutijo, da skupnost sprejema njihovo sodelovanje (Syvertsen, 2006). V nasprotju z njimi
mladostniki, ki menijo, da v skupnosti niso sprejeti, da jim odrasli ne priznavajo kompe-
tenc za sodelovanje v javnih zadevah, ostajajo brezbrižni, nimajo čustvenih vezi s skupno-
stjo in se ne vključujejo v družbene zadeve. Družbene organizacije, pa tudi neformalne
skupine, mladostnikom preskrbijo sklop družbenih vrednot in družbenih pojmovanj, s
katerimi se lahko identificirajo (Gril, 2007). Te skupine predstavljajo mladostnikom refe-
renčno skupino, ki jim omogoča razvoj pripadnosti in občutek povezanosti s skupino ter
spodbudi sprejemanje odgovornosti za skupno dobro (Flanagan, 2004). Zaupanje in pre-
danost družbenemu sistemu mladostniki razvijejo na izkušnjah stalnih in ponavljajočih
interakcij, v katerih zaznavajo, da jih odrasli sprejemajo in spoštujejo (Camino in Zeldin,
2002, Roach in dr. 1999, v Flanagan, 2004).
Z vključevanjem v javna dela v skupnosti se mladostniki seznanjajo z družbenimi pro-
blemi in sebe zaznavajo kot pomembno vpletene v javna vprašanja skupnosti, lažje prepo-
znavajo tudi možnosti vplivanja na potek razreševanja teh vprašanj in si na podlagi refle-
ksije svojih izkušenj opredelijo lastno politično identiteto (Yates in Youniss, 1998). Prosto-
voljno delo je ena od oblik povezovanja mladostnikov s širšo skupnostjo, ki jim daje mo-
žnost, da razumejo pomen javnega dela in sebe kot dejavne državljane (Flanagan, 1998).
V kolektivnih družbenih dejavnostih si mladostniki oblikujejo državljansko identiteto,
ki se nanaša na podobo sebe kot člana širše skupnosti (Syvertsen, 2006). Tudi druge štu-
dije skušajo pojasniti oblikovanje mladostnikove identitete v povezavi z družbo in politi-
ko (Flanagan, Syvertsen, Mitra, Oliver in Sethuraman, 2005, Goossens, 2001, v Wilken-
