Page 90 - Alenka Gril in Asja Videčnik, Oblikovanje državljanske identitete mladih v šoli, Digitalna knjižnica, Documenta 3
P. 90
pričanja o lastni družbeni učinkovitosti, izkušnje sodelovanja pri odločanju v šoli, ude-
ležba v izvenšolskih družbenih dejavnostih ter izmenjava mnenj z mentorji (Gril, 2009,
2011). Meta analiza različnih študij prostovoljnega dela in aktivizma med mladimi je po-
kazala, da se za sodelovanje v kolektivnih akcijah odločajo tisti, ki so občutljivi za druž-
bene probleme in ustrezno motivirani za družbeno delovanje; slednje je odvisno od tega,
ali menijo, da so sposobni reševati družbene probleme, in ali so bile predhodne skupinske
akcije, ki so se jih udeležili, učinkovite; pomembna pa je tudi podpora drugih (vrstnikov,
staršev) za določeno družbeno akcijo (Snyder in Omoto, 2006).
Družbeno udejstvovanje mladih se nanaša na njihovo aktivno udeležbo in vplivanje
na odločitve, ki zadevajo njihovo življenje; ne pa na njihovo simbolično ali pasivno priso-
tnost v dejavnostih odraslih (Checkoway, 1998). Da bi bilo družbeno udejstvovanje mla-
dih učinkovito, mora izhajati iz njih samih: da so informirani, imajo vpliv nad izidi lastne-
ga vedenja, so se sposobni organizirati, odločati (ali se udeleževati pri odločanju) ter ima-
jo možnost vključevanja v družbene procese. Možnosti, ki jih imajo mladi v svojem lokal-
nem okolju za soočanje in reševanje družbenih vprašanj (s čimer izkusijo tudi resnične po-
sledice svojega delovanja), pomembno osmišljajo njihovo družbenopolitično učenje (Gril
in Autor, 2010). S tem spoznajo svojo družbeno učinkovitost in možnosti za družbeno de-
lovanje mladih. Gre za proces opolnomočenja mladih v javnem delovanju (Muraco, Rus-
sell in Subramaniam, 2006), ki krepi državljansko samozavest mladih in njihovo pripra-
vljenost za nadaljnje družbeno delovanje.
Mladi skozi družbeno udejstvovanje razvijajo temeljni socialni usmeritvi, ki sta po-
trebni za obstoj demokracije; to sta etika politične participacije (s stališči in vrednotami,
ki jo promovirajo) ter strpnost do drugačnih stališč od lastnih (in spoštovanje pravic vseh)
(Sullivan in Transue, 1999, v Flanagan, 2004). Etika družbenega udejstvovanja vključu-
je posameznikovo zavezanost, predanost in identifikacijo z javnim dobrim, ki se krepi ob
spoznanju, da so mladi sprejeti v družbi, in zavedanju, da so njihovi interesi realizirani v
skupnih interesih (Flanagan, 2004). Participacija temelji na zaupanju v družbeni sistem,
ki se razvija v odnosih med mladimi in vodji v družbenih organizacijah na podlagi vza-
jemnega spoštovanja. Poleg tega morajo organizacije svojim članom omogočiti heteroge-
ne stike, da so izpostavljeni različnim perspektivam na dogajanje. S tem se razvija strpnost
mladih do drugačnih stališč od lastnih. Obenem pa oblikujejo spoznanje, da je politika
kontroverzna, da je pomembno imeti stališče in da je dobro biti skeptičen do statusa quo,
kar pomembno prispeva k razvoju demokratične etike pri mladih (Flanagan, 2004).
ležba v izvenšolskih družbenih dejavnostih ter izmenjava mnenj z mentorji (Gril, 2009,
2011). Meta analiza različnih študij prostovoljnega dela in aktivizma med mladimi je po-
kazala, da se za sodelovanje v kolektivnih akcijah odločajo tisti, ki so občutljivi za druž-
bene probleme in ustrezno motivirani za družbeno delovanje; slednje je odvisno od tega,
ali menijo, da so sposobni reševati družbene probleme, in ali so bile predhodne skupinske
akcije, ki so se jih udeležili, učinkovite; pomembna pa je tudi podpora drugih (vrstnikov,
staršev) za določeno družbeno akcijo (Snyder in Omoto, 2006).
Družbeno udejstvovanje mladih se nanaša na njihovo aktivno udeležbo in vplivanje
na odločitve, ki zadevajo njihovo življenje; ne pa na njihovo simbolično ali pasivno priso-
tnost v dejavnostih odraslih (Checkoway, 1998). Da bi bilo družbeno udejstvovanje mla-
dih učinkovito, mora izhajati iz njih samih: da so informirani, imajo vpliv nad izidi lastne-
ga vedenja, so se sposobni organizirati, odločati (ali se udeleževati pri odločanju) ter ima-
jo možnost vključevanja v družbene procese. Možnosti, ki jih imajo mladi v svojem lokal-
nem okolju za soočanje in reševanje družbenih vprašanj (s čimer izkusijo tudi resnične po-
sledice svojega delovanja), pomembno osmišljajo njihovo družbenopolitično učenje (Gril
in Autor, 2010). S tem spoznajo svojo družbeno učinkovitost in možnosti za družbeno de-
lovanje mladih. Gre za proces opolnomočenja mladih v javnem delovanju (Muraco, Rus-
sell in Subramaniam, 2006), ki krepi državljansko samozavest mladih in njihovo pripra-
vljenost za nadaljnje družbeno delovanje.
Mladi skozi družbeno udejstvovanje razvijajo temeljni socialni usmeritvi, ki sta po-
trebni za obstoj demokracije; to sta etika politične participacije (s stališči in vrednotami,
ki jo promovirajo) ter strpnost do drugačnih stališč od lastnih (in spoštovanje pravic vseh)
(Sullivan in Transue, 1999, v Flanagan, 2004). Etika družbenega udejstvovanja vključu-
je posameznikovo zavezanost, predanost in identifikacijo z javnim dobrim, ki se krepi ob
spoznanju, da so mladi sprejeti v družbi, in zavedanju, da so njihovi interesi realizirani v
skupnih interesih (Flanagan, 2004). Participacija temelji na zaupanju v družbeni sistem,
ki se razvija v odnosih med mladimi in vodji v družbenih organizacijah na podlagi vza-
jemnega spoštovanja. Poleg tega morajo organizacije svojim članom omogočiti heteroge-
ne stike, da so izpostavljeni različnim perspektivam na dogajanje. S tem se razvija strpnost
mladih do drugačnih stališč od lastnih. Obenem pa oblikujejo spoznanje, da je politika
kontroverzna, da je pomembno imeti stališče in da je dobro biti skeptičen do statusa quo,
kar pomembno prispeva k razvoju demokratične etike pri mladih (Flanagan, 2004).
