Page 82 - Alenka Gril in Asja Videčnik, Oblikovanje državljanske identitete mladih v šoli, Digitalna knjižnica, Documenta 3
P. 82
Povzetek
Učitelji v osnovnih šolah pri pouku pogosteje obravnavajo družbene razlike kot pro-
fesorji v srednjih šolah. Najpogosteje spodbujajo učence/dijake k spoznavanju družbenih
razlik učitelji/profesorji jezikovnih predmetov, najredkeje pa učitelji/profesorji naravo-
slovnih in tehničnih predmetov.
Pogosteje obravnavajo družbene razlike pri pouku učitelji/profesorji, ki so naklonje-
ni multikulturalizmu, v osnovni šoli pa tudi tisti učitelji, ki niso naklonjeni segregaciji.
Zaznana etnična diskriminacija v šoli
Diskriminacija označuje nenaklonjena dejanja do drugih. Lahko so osnovana na pred-
sodkih ali pa ne (na kulturnih normah, neposrednih navodilih nadrejenih ipd.). »Diskri-
minacija vključuje škodljiva dejanja do drugih zaradi njihove pripadnosti določeni skupi-
ni« (Fishbein, 2002, str. 6). Diskriminacija je lahko blaga (npr. ignoriranje, klicanje žalji-
vih imen, norčevanje) ali ekstremna (kot je ubijanje pripadnikov drugih etničnih skupin).
Med otroci se manifestira kot izogibanje, grobost, žaljivke, pretepi. Predsodki in diskrimi-
nacija se vzajemno dopolnjujejo, drug drugega nadgrajujejo.
Stališča in vedenje le šibko korelirajo. Na vedenje vplivata dve skupini dejavnikov
(Milner, 1983, Wicker, 1969, v Fishbein, 2002): osebni in situacijski. Med osebnimi sta
najbolj poudarjena stališča in kompetenčni motivi. Med situacijskimi pa prisotnost dru-
gih ljudi in socialne norme primernega vedenja.
Opazovalne študije vrstniške diskriminacije po spolu in rasi med otroci kažejo (pre-
gled v Fishbein, 2002), da v prosti igri od vrtca do 8. razreda otroci preferirajo interakcije
z vrstniki istega spola in iste rase (v vrtcu to velja le za deklice, dečki vsi, ne glede na raso,
preferirajo igro z belopoltimi dečki). To vedenje lahko pojasnimo s tem, da je izbira igral-
nega partnerja odvisna od fizične privlačnosti in rasnega statusa; ista rasa ima višji status
in lahko sklepamo, da so jim ti vrstniki tudi privlačnejši; v vrtcu je temnopoltim deklicam
pomembnejša privlačnost, dečkom pa status (Fishbein, 2002). Pri vodenih dejavnostih in
pouku od vrtca do 8. razreda deklice preferirajo interakcije z vrstniki iste rase, dečki pa ne
kažejo rasnih preferenc. Na različno vedenje pri igri ali pouku vplivata dva dejavnika (Fis-
hbein, 2002): spolne razlike v prijateljskih odnosih (fantje oblikujejo večje prijateljske sku-
pine, v katerih so bolj rahle vezi, deklice pa imajo manj prijateljic, s katerimi so v bolj te-
snih odnosih) in omejitve pouka (fokus je na akademskih nalogah, vzdrževanje prijatelj-
stva je sekundarno). Deklice združijo primarno in sekundarno omejitev in so tako pogo-
steje v interakcijah z deklicami iste rase.
Učitelji v osnovnih šolah pri pouku pogosteje obravnavajo družbene razlike kot pro-
fesorji v srednjih šolah. Najpogosteje spodbujajo učence/dijake k spoznavanju družbenih
razlik učitelji/profesorji jezikovnih predmetov, najredkeje pa učitelji/profesorji naravo-
slovnih in tehničnih predmetov.
Pogosteje obravnavajo družbene razlike pri pouku učitelji/profesorji, ki so naklonje-
ni multikulturalizmu, v osnovni šoli pa tudi tisti učitelji, ki niso naklonjeni segregaciji.
Zaznana etnična diskriminacija v šoli
Diskriminacija označuje nenaklonjena dejanja do drugih. Lahko so osnovana na pred-
sodkih ali pa ne (na kulturnih normah, neposrednih navodilih nadrejenih ipd.). »Diskri-
minacija vključuje škodljiva dejanja do drugih zaradi njihove pripadnosti določeni skupi-
ni« (Fishbein, 2002, str. 6). Diskriminacija je lahko blaga (npr. ignoriranje, klicanje žalji-
vih imen, norčevanje) ali ekstremna (kot je ubijanje pripadnikov drugih etničnih skupin).
Med otroci se manifestira kot izogibanje, grobost, žaljivke, pretepi. Predsodki in diskrimi-
nacija se vzajemno dopolnjujejo, drug drugega nadgrajujejo.
Stališča in vedenje le šibko korelirajo. Na vedenje vplivata dve skupini dejavnikov
(Milner, 1983, Wicker, 1969, v Fishbein, 2002): osebni in situacijski. Med osebnimi sta
najbolj poudarjena stališča in kompetenčni motivi. Med situacijskimi pa prisotnost dru-
gih ljudi in socialne norme primernega vedenja.
Opazovalne študije vrstniške diskriminacije po spolu in rasi med otroci kažejo (pre-
gled v Fishbein, 2002), da v prosti igri od vrtca do 8. razreda otroci preferirajo interakcije
z vrstniki istega spola in iste rase (v vrtcu to velja le za deklice, dečki vsi, ne glede na raso,
preferirajo igro z belopoltimi dečki). To vedenje lahko pojasnimo s tem, da je izbira igral-
nega partnerja odvisna od fizične privlačnosti in rasnega statusa; ista rasa ima višji status
in lahko sklepamo, da so jim ti vrstniki tudi privlačnejši; v vrtcu je temnopoltim deklicam
pomembnejša privlačnost, dečkom pa status (Fishbein, 2002). Pri vodenih dejavnostih in
pouku od vrtca do 8. razreda deklice preferirajo interakcije z vrstniki iste rase, dečki pa ne
kažejo rasnih preferenc. Na različno vedenje pri igri ali pouku vplivata dva dejavnika (Fis-
hbein, 2002): spolne razlike v prijateljskih odnosih (fantje oblikujejo večje prijateljske sku-
pine, v katerih so bolj rahle vezi, deklice pa imajo manj prijateljic, s katerimi so v bolj te-
snih odnosih) in omejitve pouka (fokus je na akademskih nalogah, vzdrževanje prijatelj-
stva je sekundarno). Deklice združijo primarno in sekundarno omejitev in so tako pogo-
steje v interakcijah z deklicami iste rase.
