Page 78 - Alenka Gril in Asja Videčnik, Oblikovanje državljanske identitete mladih v šoli, Digitalna knjižnica, Documenta 3
P. 78
seboj značilno razlikujeta zadnji dve skupini mladostnikov: tisti, ki bi se družili in ti-
sti, ki stike z drugimi narodnostmi zavračajo (p = ,000).
Stališča do multikulturalizma se statistično značilno razlikujejo med mladostniki, ki
imajo različen odnos do vrstnikov glede na raso (ANOVA: F(2,841) = 24,65; p = ,000). Mla-
dostniki, ki se ne želijo družiti z vrstniki druge barve polti, so najmanj naklonjeni multi-
kulturalizmu (M = 12,03; SD = 2,95), bolj pa so mu naklonjeni tisti, ki bi se družili z vr-
stniki druge barve polti (M = 10,69; SD = 2,64), in podobno tudi tisti, ki se družijo z vr-
stniki iste in druge barve polti (M = 10,68; SD = 2,55). Mladostniki, ki se ne želijo druži-
ti z vrstniki druge barve polti, se statistično značilno razlikujejo (Bonferronijev post-hoc
test) v stališčih do multikulturalizma od obeh drugih skupin mladostnikov: tistih, ki bi se
družili z vrstniki druge barve polti (p = ,000), in tistih, ki se družijo z vrstniki iste in dru-
ge barve polti (p = ,000).
Stališča do multikulturalizma se statistično značilno razlikujejo med mladostniki, ki
imajo različen odnos do vrstnikov glede na SES (ANOVA: F(2,841) = 13,30; p = ,000). Mla-
dostniki, ki se družijo z vrstniki iz bogatejših družin, so najbolj naklonjeni multikultura-
lizmu (M = 10,76; SD = 2,71), manj so mu naklonjeni tisti, ki se družijo z vrstniki iz dru-
žin z enakim SES in bi se družili tudi z revnejšimi vrstniki (M = 11,58; SD = 2,83), in
najmanj tisti, ki se ne želijo družiti z vrstniki iz družin z drugačnim SES (M = 12,08; SD
= 2,85). Mladostniki, ki se družijo z vrstniki iz bogatejših družin, se statistično značilno
razlikujejo (Bonferronijev post-hoc test) v stališčih do multikulturalizma od obeh drugih
skupin mladostnikov: tistih, ki se družijo z vrstniki iz družin z enakim SES in bi se dru-
žili tudi z revnejšimi vrstniki (p = ,000), in tistih, ki se ne želijo družiti z vrstniki iz dru-
žin z različnim SES (p = ,000).
Stališča do multikulturalizma se statistično značilno razlikujejo med mladostniki, ki
imajo različen odnos do vrstnikov s posebnimi potrebami (ANOVA: F(2,841) = 22,00; p =
,000). Mladostniki, ki bi se želeli družiti z OPP, so najbolj naklonjeni multikulturalizmu
(M = 10,34; SD = 2,33), nekoliko manj so mu naklonjeni tisti, ki se družijo z OPP (M =
10,69; SD = 2,80), in najmanj tisti, ki se ne želijo družiti z OPP (M = 11,80; SD = 2,85).
Mladostniki, ki se ne želijo družiti z OPP, se statistično značilno razlikujejo (Bonferro-
nijev post-hoc test) v stališčih do multikulturalizma od obeh drugih skupin mladostni-
kov: tistih, ki se z njimi družijo (p = ,000), in tistih, ki se želijo družiti z OPP (p = ,000).
Indeks narodnostne raznolikosti razreda se nizko pozitivno povezuje s stališči do mul-
tikulturalizma (r = 0,072; p = 0,036). Kaže, da tudi narodnostna struktura razredov, v ka-
terih imajo mladostniki možnost za neposredne stike z vrstniki drugih narodnosti, vsaj
malce spodbuja njihova stališča do multikulturalizma v medkulturnih odnosih.
sti, ki stike z drugimi narodnostmi zavračajo (p = ,000).
Stališča do multikulturalizma se statistično značilno razlikujejo med mladostniki, ki
imajo različen odnos do vrstnikov glede na raso (ANOVA: F(2,841) = 24,65; p = ,000). Mla-
dostniki, ki se ne želijo družiti z vrstniki druge barve polti, so najmanj naklonjeni multi-
kulturalizmu (M = 12,03; SD = 2,95), bolj pa so mu naklonjeni tisti, ki bi se družili z vr-
stniki druge barve polti (M = 10,69; SD = 2,64), in podobno tudi tisti, ki se družijo z vr-
stniki iste in druge barve polti (M = 10,68; SD = 2,55). Mladostniki, ki se ne želijo druži-
ti z vrstniki druge barve polti, se statistično značilno razlikujejo (Bonferronijev post-hoc
test) v stališčih do multikulturalizma od obeh drugih skupin mladostnikov: tistih, ki bi se
družili z vrstniki druge barve polti (p = ,000), in tistih, ki se družijo z vrstniki iste in dru-
ge barve polti (p = ,000).
Stališča do multikulturalizma se statistično značilno razlikujejo med mladostniki, ki
imajo različen odnos do vrstnikov glede na SES (ANOVA: F(2,841) = 13,30; p = ,000). Mla-
dostniki, ki se družijo z vrstniki iz bogatejših družin, so najbolj naklonjeni multikultura-
lizmu (M = 10,76; SD = 2,71), manj so mu naklonjeni tisti, ki se družijo z vrstniki iz dru-
žin z enakim SES in bi se družili tudi z revnejšimi vrstniki (M = 11,58; SD = 2,83), in
najmanj tisti, ki se ne želijo družiti z vrstniki iz družin z drugačnim SES (M = 12,08; SD
= 2,85). Mladostniki, ki se družijo z vrstniki iz bogatejših družin, se statistično značilno
razlikujejo (Bonferronijev post-hoc test) v stališčih do multikulturalizma od obeh drugih
skupin mladostnikov: tistih, ki se družijo z vrstniki iz družin z enakim SES in bi se dru-
žili tudi z revnejšimi vrstniki (p = ,000), in tistih, ki se ne želijo družiti z vrstniki iz dru-
žin z različnim SES (p = ,000).
Stališča do multikulturalizma se statistično značilno razlikujejo med mladostniki, ki
imajo različen odnos do vrstnikov s posebnimi potrebami (ANOVA: F(2,841) = 22,00; p =
,000). Mladostniki, ki bi se želeli družiti z OPP, so najbolj naklonjeni multikulturalizmu
(M = 10,34; SD = 2,33), nekoliko manj so mu naklonjeni tisti, ki se družijo z OPP (M =
10,69; SD = 2,80), in najmanj tisti, ki se ne želijo družiti z OPP (M = 11,80; SD = 2,85).
Mladostniki, ki se ne želijo družiti z OPP, se statistično značilno razlikujejo (Bonferro-
nijev post-hoc test) v stališčih do multikulturalizma od obeh drugih skupin mladostni-
kov: tistih, ki se z njimi družijo (p = ,000), in tistih, ki se želijo družiti z OPP (p = ,000).
Indeks narodnostne raznolikosti razreda se nizko pozitivno povezuje s stališči do mul-
tikulturalizma (r = 0,072; p = 0,036). Kaže, da tudi narodnostna struktura razredov, v ka-
terih imajo mladostniki možnost za neposredne stike z vrstniki drugih narodnosti, vsaj
malce spodbuja njihova stališča do multikulturalizma v medkulturnih odnosih.
