Page 84 - Alenka Gril in Asja Videčnik, Oblikovanje državljanske identitete mladih v šoli, Digitalna knjižnica, Documenta 3
P. 84
Zaznana skupinska diskriminacija se povezuje z višjim samospoštovanjem neposre-
dno in posredno (preko skupinske identifikacije), medtem ko se zaznana osebna diskrimi-
nacija neposredno in posredno povezuje z nižjim osebnim samospoštovanjem (Armenta
in Hunt, 2009). Diskriminacija zaradi pripadnosti določeni narodnostni skupini negativ-
no vpliva na narodnostno samospoštovanje in posredno na splošni občutek lastne vredno-
sti. Narodnostno samospoštovanje je posredujoči dejavnik med zaznano diskriminacijo in
splošno samozavestjo. Ta model se je potrdil med štirimi skupinami mlajših mladostnikov
(starih med 10 in 13 let) na Nizozemskem: Turkov, Maročanov, Surinamcev in Nizozem-
cev (Verkuyten in Thijs, 2006). Splošni občutek lastne vrednosti se je najmočneje povezo-
val z norčevanjem in klicanjem grdih imen, manj pa z izključevanjem iz igre.
Zaznavanje diskriminacije v šoli med mladostniki
različnih narodnosti
V nadaljevanju predstavljamo rezultate slovenske študije, ki se nanašajo na izkušnje
diskriminacije v šoli med mladostniki na podlagi narodnostne pripadnosti. Preučevali
smo, kako se zaznavanje narodnostne diskriminacije razlikuje med mladostniki različ-
ne narodnosti in stopnje narodnostne identifikacije ter kako se zaznavanje diskriminaci-
je razlikuje glede na starost in spol mladostnikov. Zanimalo nas je tudi, kako se zaznana
diskriminacija v šoli povezuje s stališči do multikulturnosti in obravnavanjem družbenih
razlik pri pouku ter stališči mladostnikov do vrstnikov različnih drugih socialnih skupin
(narodnosti, rase, SES, otrok s posebnimi potrebami).
Učenci so ocenjevali odzivanje sošolcev in učiteljev na šoli nase kot na pripadnika svo-
je narodnosti. Različni načini odzivanja so bili predstavljeni v sedmih postavkah, svoje
strinjanje z njimi pa so mladostniki izrazili na 5-stopenjski lestvici. Analiza glavnih kom-
ponent je pokazala na ustreznost dvokomponentne rešitve, ki pojasni 65,3 % delež skupne
variance (obe komponenti smo rotirali po metodi Varimax): prva komponenta ustrezno
pojasni sovariiranje štirih postavk (njihova nasičenost: h2 = [0,75; 0,86]; delež pojasnjene
skupne variance je 39,0 %), druga komponenta ustrezno pojasni sovariiranje drugih treh
postavk (njihova nasičenost: h2 = [0,69; 0,78]; delež pojasnjene skupne variance je 26,3 %).
Dve postavki (označeni z –O) smo obratno vrednotili. Prva lestvica ima visoko notranjo
konsistentnost (α = 0,86), druga lestvica pa nizko (α = 0, 0,61). Obe komponenti med se-
boj zmerno visoko korelirata (r = 0,430; p = 0,000).
Prvo lestvico sestavljajo naslednje postavke: »Zaradi svoje narodnosti …: »lažje nave-
zujem stike z vrstniki«, »… lahko aktivneje sodelujem pri pouku«, »… lažje uveljavim svoje
dno in posredno (preko skupinske identifikacije), medtem ko se zaznana osebna diskrimi-
nacija neposredno in posredno povezuje z nižjim osebnim samospoštovanjem (Armenta
in Hunt, 2009). Diskriminacija zaradi pripadnosti določeni narodnostni skupini negativ-
no vpliva na narodnostno samospoštovanje in posredno na splošni občutek lastne vredno-
sti. Narodnostno samospoštovanje je posredujoči dejavnik med zaznano diskriminacijo in
splošno samozavestjo. Ta model se je potrdil med štirimi skupinami mlajših mladostnikov
(starih med 10 in 13 let) na Nizozemskem: Turkov, Maročanov, Surinamcev in Nizozem-
cev (Verkuyten in Thijs, 2006). Splošni občutek lastne vrednosti se je najmočneje povezo-
val z norčevanjem in klicanjem grdih imen, manj pa z izključevanjem iz igre.
Zaznavanje diskriminacije v šoli med mladostniki
različnih narodnosti
V nadaljevanju predstavljamo rezultate slovenske študije, ki se nanašajo na izkušnje
diskriminacije v šoli med mladostniki na podlagi narodnostne pripadnosti. Preučevali
smo, kako se zaznavanje narodnostne diskriminacije razlikuje med mladostniki različ-
ne narodnosti in stopnje narodnostne identifikacije ter kako se zaznavanje diskriminaci-
je razlikuje glede na starost in spol mladostnikov. Zanimalo nas je tudi, kako se zaznana
diskriminacija v šoli povezuje s stališči do multikulturnosti in obravnavanjem družbenih
razlik pri pouku ter stališči mladostnikov do vrstnikov različnih drugih socialnih skupin
(narodnosti, rase, SES, otrok s posebnimi potrebami).
Učenci so ocenjevali odzivanje sošolcev in učiteljev na šoli nase kot na pripadnika svo-
je narodnosti. Različni načini odzivanja so bili predstavljeni v sedmih postavkah, svoje
strinjanje z njimi pa so mladostniki izrazili na 5-stopenjski lestvici. Analiza glavnih kom-
ponent je pokazala na ustreznost dvokomponentne rešitve, ki pojasni 65,3 % delež skupne
variance (obe komponenti smo rotirali po metodi Varimax): prva komponenta ustrezno
pojasni sovariiranje štirih postavk (njihova nasičenost: h2 = [0,75; 0,86]; delež pojasnjene
skupne variance je 39,0 %), druga komponenta ustrezno pojasni sovariiranje drugih treh
postavk (njihova nasičenost: h2 = [0,69; 0,78]; delež pojasnjene skupne variance je 26,3 %).
Dve postavki (označeni z –O) smo obratno vrednotili. Prva lestvica ima visoko notranjo
konsistentnost (α = 0,86), druga lestvica pa nizko (α = 0, 0,61). Obe komponenti med se-
boj zmerno visoko korelirata (r = 0,430; p = 0,000).
Prvo lestvico sestavljajo naslednje postavke: »Zaradi svoje narodnosti …: »lažje nave-
zujem stike z vrstniki«, »… lahko aktivneje sodelujem pri pouku«, »… lažje uveljavim svoje
