Page 80 - Alenka Gril in Asja Videčnik, Oblikovanje državljanske identitete mladih v šoli, Digitalna knjižnica, Documenta 3
P. 80
Slika 11: Spoznavnaje družbenih razlik pri pouku v osnovni in srednji šoli (nižja vrednost
predstavlja pogostejše obravnvanje družbenih razlik pri pouku).
Učitelji v osnovni šoli in profesorji v srednji šoli se statistično značilno razlikujejo v
pogostosti spoznavanja razlik pri pouku (t(1,200) = -4,14; p = 0,000). Učitelji v osnovnih šo-
lah učence pogosteje spodbujajo k spoznavanju družbenih razlik (M = 13,43; SD = 3,75)
kot profesorji v srednjih šolah (M = 15,66; SD = 4,46). Nemara bi te razlike lahko po-
jasnili na podlagi razlik v kurikulu na obeh stopnjah izobraževanja (npr. medpredmetno
povezovanje, družboslovne in etične vsebine predmetov, vzgojni načrti).
Učitelji/profesorji različnih predmetov se statistično značilno razlikujejo med seboj v
pogostosti spoznavanja družbenih razlik med učenci/dijaki pri pouku (ANOVA: F(3, 300)
= 9,00; p = 0,000). Najpogosteje spodbujajo učence/dijake k spoznavanju družbenih raz-
lik učitelji/profesorji jezika (M = 13,54; SD = 3,74), nekoliko manj pogosto učitelji/pro-
fesorji športa (M = 14,20; SD = 4,80), še redkeje učitelji/profesorji družboslovja in ume-
tnosti (M = 14,45; SD = 4,13), najredkeje pa učitelji naravoslovja in tehnike (M = 16,50;
SD = 4,31).
Med osnovnošolskimi učitelji različnih predmetov ni razlik v pogostosti spoznava-
nja družbenih razlik pri pouku, med srednješolskimi profesorji različnih predmetov pa so
razlike statistično značilne (ANOVA: F(3, 184)=8,30; p=0,000). Dijake najpogosteje spod-
bujajo k spoznavanju družbenih razlik profesorji jezika (M = 13,62; SD = 3,93), nekoliko
manj profesorji športa (M = 14,81; SD = 5,61), še nekoliko manj profesorji družboslovja
predstavlja pogostejše obravnvanje družbenih razlik pri pouku).
Učitelji v osnovni šoli in profesorji v srednji šoli se statistično značilno razlikujejo v
pogostosti spoznavanja razlik pri pouku (t(1,200) = -4,14; p = 0,000). Učitelji v osnovnih šo-
lah učence pogosteje spodbujajo k spoznavanju družbenih razlik (M = 13,43; SD = 3,75)
kot profesorji v srednjih šolah (M = 15,66; SD = 4,46). Nemara bi te razlike lahko po-
jasnili na podlagi razlik v kurikulu na obeh stopnjah izobraževanja (npr. medpredmetno
povezovanje, družboslovne in etične vsebine predmetov, vzgojni načrti).
Učitelji/profesorji različnih predmetov se statistično značilno razlikujejo med seboj v
pogostosti spoznavanja družbenih razlik med učenci/dijaki pri pouku (ANOVA: F(3, 300)
= 9,00; p = 0,000). Najpogosteje spodbujajo učence/dijake k spoznavanju družbenih raz-
lik učitelji/profesorji jezika (M = 13,54; SD = 3,74), nekoliko manj pogosto učitelji/pro-
fesorji športa (M = 14,20; SD = 4,80), še redkeje učitelji/profesorji družboslovja in ume-
tnosti (M = 14,45; SD = 4,13), najredkeje pa učitelji naravoslovja in tehnike (M = 16,50;
SD = 4,31).
Med osnovnošolskimi učitelji različnih predmetov ni razlik v pogostosti spoznava-
nja družbenih razlik pri pouku, med srednješolskimi profesorji različnih predmetov pa so
razlike statistično značilne (ANOVA: F(3, 184)=8,30; p=0,000). Dijake najpogosteje spod-
bujajo k spoznavanju družbenih razlik profesorji jezika (M = 13,62; SD = 3,93), nekoliko
manj profesorji športa (M = 14,81; SD = 5,61), še nekoliko manj profesorji družboslovja
