Page 83 - Alenka Gril in Asja Videčnik, Oblikovanje državljanske identitete mladih v šoli, Digitalna knjižnica, Documenta 3
P. 83
Sociometrične preizkušnje rasne diskriminacije kažejo različne rezultate, glede na teh-
niko preizkusa, izbiro najboljšega prijatelja ali rangiranje vseh sošolcev v razredu (pregled
v Fishbein, 2002). Sociometrična tehnika izbire najboljšega prijatelja v vrtcu ne kaže no-
benih rasnih preferenc, od 1. razreda dalje pa belopolti in temnopolti otroci izražajo moč-
ne rasne preference; najmočneje so izražene v 6. in 8. razredu (samosegregacija močna); od
tega razreda dalje so temnopolti manj rasno samosegregirani kot belopolti. Rasa se je po-
kazala kot močnejši dejavnik samosegregacije od spola. Sociometrična tehnika rangiranja
sošolcev pa kaže, da v vrtcu in prvem razredu vsi, belopolti in temnopolti otroci, preferi-
rajo belopolte; od 3. do 8. razreda se kaže blaga preferenca do iste rase in močna preferen-
ca do istega spola; od 6. do 8. razreda rasa postaja pomembnejša za temnopolte mladostni-
ke, posebej za fante. Ti rezultati so nekoliko kontradiktorni: a) tehnika najboljšega prija-
telja kaže, da rasna samosegregacija narašča do 8. razreda, posebej v primerjavi s spolno se-
gregacijo, v rangirni tehniki pa je rasa manj pomembna od spola; b) tehnika najboljšega
prijatelja kaže, da so belopolti fantje med 6. in 8. razredom bolj rasno samosegregirani kot
temnopolti, v rangirni tehniki pa kažejo temnopolti fantje močnejše rasne preference kot
belopolti. Te razlike bi lahko pojasnili s tem, da tehnika najboljšega prijatelja meri aktu-
alne interakcije, zlasti izven šole (tam je pomembnejši dejavnik izbire ista rasa in isti spol,
kar kažejo opazovalne študije), v rangirni tehniki pa je fokus na šoli (kjer rasa ni tako po-
membna kot spol, posebej za fante, kar kažejo opazovalne tehnike (Fishbein, 2002). Raz-
like v statusu ras v družbi pa lahko pojasnijo več preferenc do belopoltih med temnopol-
timi kot obratno; temnopolti se morda tako prilagodijo zapostavljenosti svoje rasne sku-
pine (v primerjavi z belopoltimi) v razrednem okolju (Fishbein, 2002). Morda imajo be-
lopolti boljše ocene in so zato pogosteje preferirani (učni uspeh je pomemben dejavnik iz-
bire v razredu).
Otroci in mladostniki dominantne in manjšinskih narodnosti, stari 9, 12 in 15 let,
se razlikujejo v interpretacijah rasnega izključevanja (Killen, Henning, Kelly, Crystal in
Ruck, 2007). Vsi otroci presojajo rasno izključevanje kot napačno iz moralnih razlogov.
Nemoralne razloge, kot so pomanjkanje skupnih interesov, starševsko nelagodje, vrstniški
pritisk, so pogosteje navajali manjšinski otroci in mladostniki, ki so tudi pogosteje priča-
kovali narodnostno diskriminacijo. Razlike v navedenih razlogih diskriminacije se s sta-
rostjo zmanjšujejo. Na presojanje izključevanja in rasna stališča vplivajo socialne izkušnje.
Otroci in mladostniki (iz 4., 7. in 10. razreda), ki so bili na narodnostno bolj raznolikih
šolah, so pogosteje ocenjevali rasno izključevanje kot napačno, redkeje stereotipno razla-
gali rasno nelagodje v vrstniških interakcijah in tudi pogosteje zaznali rasno diskrimina-
cijo (Killen, Kelly, Richardson, Crystal in Ruck, 2010).
niko preizkusa, izbiro najboljšega prijatelja ali rangiranje vseh sošolcev v razredu (pregled
v Fishbein, 2002). Sociometrična tehnika izbire najboljšega prijatelja v vrtcu ne kaže no-
benih rasnih preferenc, od 1. razreda dalje pa belopolti in temnopolti otroci izražajo moč-
ne rasne preference; najmočneje so izražene v 6. in 8. razredu (samosegregacija močna); od
tega razreda dalje so temnopolti manj rasno samosegregirani kot belopolti. Rasa se je po-
kazala kot močnejši dejavnik samosegregacije od spola. Sociometrična tehnika rangiranja
sošolcev pa kaže, da v vrtcu in prvem razredu vsi, belopolti in temnopolti otroci, preferi-
rajo belopolte; od 3. do 8. razreda se kaže blaga preferenca do iste rase in močna preferen-
ca do istega spola; od 6. do 8. razreda rasa postaja pomembnejša za temnopolte mladostni-
ke, posebej za fante. Ti rezultati so nekoliko kontradiktorni: a) tehnika najboljšega prija-
telja kaže, da rasna samosegregacija narašča do 8. razreda, posebej v primerjavi s spolno se-
gregacijo, v rangirni tehniki pa je rasa manj pomembna od spola; b) tehnika najboljšega
prijatelja kaže, da so belopolti fantje med 6. in 8. razredom bolj rasno samosegregirani kot
temnopolti, v rangirni tehniki pa kažejo temnopolti fantje močnejše rasne preference kot
belopolti. Te razlike bi lahko pojasnili s tem, da tehnika najboljšega prijatelja meri aktu-
alne interakcije, zlasti izven šole (tam je pomembnejši dejavnik izbire ista rasa in isti spol,
kar kažejo opazovalne študije), v rangirni tehniki pa je fokus na šoli (kjer rasa ni tako po-
membna kot spol, posebej za fante, kar kažejo opazovalne tehnike (Fishbein, 2002). Raz-
like v statusu ras v družbi pa lahko pojasnijo več preferenc do belopoltih med temnopol-
timi kot obratno; temnopolti se morda tako prilagodijo zapostavljenosti svoje rasne sku-
pine (v primerjavi z belopoltimi) v razrednem okolju (Fishbein, 2002). Morda imajo be-
lopolti boljše ocene in so zato pogosteje preferirani (učni uspeh je pomemben dejavnik iz-
bire v razredu).
Otroci in mladostniki dominantne in manjšinskih narodnosti, stari 9, 12 in 15 let,
se razlikujejo v interpretacijah rasnega izključevanja (Killen, Henning, Kelly, Crystal in
Ruck, 2007). Vsi otroci presojajo rasno izključevanje kot napačno iz moralnih razlogov.
Nemoralne razloge, kot so pomanjkanje skupnih interesov, starševsko nelagodje, vrstniški
pritisk, so pogosteje navajali manjšinski otroci in mladostniki, ki so tudi pogosteje priča-
kovali narodnostno diskriminacijo. Razlike v navedenih razlogih diskriminacije se s sta-
rostjo zmanjšujejo. Na presojanje izključevanja in rasna stališča vplivajo socialne izkušnje.
Otroci in mladostniki (iz 4., 7. in 10. razreda), ki so bili na narodnostno bolj raznolikih
šolah, so pogosteje ocenjevali rasno izključevanje kot napačno, redkeje stereotipno razla-
gali rasno nelagodje v vrstniških interakcijah in tudi pogosteje zaznali rasno diskrimina-
cijo (Killen, Kelly, Richardson, Crystal in Ruck, 2010).
