Page 87 - Alenka Gril in Asja Videčnik, Oblikovanje državljanske identitete mladih v šoli, Digitalna knjižnica, Documenta 3
P. 87
da so učenci manjšinskih narodnostnih skupin v osnovnih šolah diskriminirani, saj za-
znavajo omejene možnosti za vključevanje pri dejavnostih na šoli in pri pouku.
Stopnja narodnostne pripadnosti se pozitivno povezuje z obema komponentama za-
znavanja etnične diskriminacije v šoli: zmerno visoko pozitivno se povezuje z zaznano sto-
pnjo vključenosti (r = 0,439; p = 0,000) ter nizko pozitivno z zaznano stopnjo sprejetosti
(r = 0,225; p = 0,000). V navezavi s predhodnim rezultatom lahko sklepamo, da močnej-
šo narodnostno pripadnost doživljajo mladostniki manjšinskih narodnosti. Zaznavajo pa
tudi višjo stopnjo diskriminacije v šoli tako glede omejevanja svoje aktivnosti kot nenaklo-
njenih odzivov vrstnikov in učiteljev oz. profesorjev.
Povzetek
Dijaki so zaznali višjo stopnjo izključenosti iz dejavnosti na šoli in višjo stopnjo zavrnje-
nosti s strani vrstnikov in učiteljev zaradi svoje narodnosti kot osnovnošolci. Kot najbolj iz-
ključeni iz dejavnosti v šoli so se zaznali gimnazijci, nekoliko manj dijaki družboslovnih sre-
dnjih šol in najmanj dijaki tehničnih srednjih šol. Največ zavrnjenosti s strani vrstnikov in
profesorjev so zaznali dijaki družboslovnih srednjih šol, nekoliko manj gimnazijci in najmanj
dijaki tehničnih šol. Dekleta so zaznala večjo izključenost zaradi svoje narodnosti kot fantje.
Učenci manjšinskih narodnosti in multiple narodnosti na osnovnih šolah se zaznava-
jo bolj izključeni iz dejavnosti na šoli zaradi svoje narodnosti kot slovenski mladostniki.
Tisti z močnejšo narodnostno pripadnostjo, t. i. Neslovenci, zaznavajo tudi višjo stopnjo
diskriminacije v šoli, tako glede izključevanja pri dejavnostih, kot nenaklonjenih odzivov
vrstnikov in učiteljev oz. profesorjev.
znavajo omejene možnosti za vključevanje pri dejavnostih na šoli in pri pouku.
Stopnja narodnostne pripadnosti se pozitivno povezuje z obema komponentama za-
znavanja etnične diskriminacije v šoli: zmerno visoko pozitivno se povezuje z zaznano sto-
pnjo vključenosti (r = 0,439; p = 0,000) ter nizko pozitivno z zaznano stopnjo sprejetosti
(r = 0,225; p = 0,000). V navezavi s predhodnim rezultatom lahko sklepamo, da močnej-
šo narodnostno pripadnost doživljajo mladostniki manjšinskih narodnosti. Zaznavajo pa
tudi višjo stopnjo diskriminacije v šoli tako glede omejevanja svoje aktivnosti kot nenaklo-
njenih odzivov vrstnikov in učiteljev oz. profesorjev.
Povzetek
Dijaki so zaznali višjo stopnjo izključenosti iz dejavnosti na šoli in višjo stopnjo zavrnje-
nosti s strani vrstnikov in učiteljev zaradi svoje narodnosti kot osnovnošolci. Kot najbolj iz-
ključeni iz dejavnosti v šoli so se zaznali gimnazijci, nekoliko manj dijaki družboslovnih sre-
dnjih šol in najmanj dijaki tehničnih srednjih šol. Največ zavrnjenosti s strani vrstnikov in
profesorjev so zaznali dijaki družboslovnih srednjih šol, nekoliko manj gimnazijci in najmanj
dijaki tehničnih šol. Dekleta so zaznala večjo izključenost zaradi svoje narodnosti kot fantje.
Učenci manjšinskih narodnosti in multiple narodnosti na osnovnih šolah se zaznava-
jo bolj izključeni iz dejavnosti na šoli zaradi svoje narodnosti kot slovenski mladostniki.
Tisti z močnejšo narodnostno pripadnostjo, t. i. Neslovenci, zaznavajo tudi višjo stopnjo
diskriminacije v šoli, tako glede izključevanja pri dejavnostih, kot nenaklonjenih odzivov
vrstnikov in učiteljev oz. profesorjev.
