Page 86 - Alenka Gril in Asja Videčnik, Oblikovanje državljanske identitete mladih v šoli, Digitalna knjižnica, Documenta 3
P. 86
ljučeni iz dejavnosti v šoli kot dijaki družboslovnih smeri (p = ,004) in gimnazijci (p
= ,000). Največ zavrnjenosti s strani vrstnikov in profesorjev so zaznali dijaki družbo-
slovnih srednjih šol (M = 12,07; SD = 2,35), nekoliko manj gimnazijci (M = 11,96; SD
= 2,44) in najmanj dijaki tehničnih šol (M = 11,47; SD = 2,61). Posamezne skupine pa se
med seboj niso razlikovale v zaznani stopnji sprejetosti oz. zavrnjenosti.
Slika 13: Zaznavanje etnične diskriminacije med mladostniki v osnovni in srednji šoli.
Učenke/dijakinje (M = 12,72; SD = 4,05) so poročale o večji izključenosti kot učen-
ci/dijaki (M = 12,07; SD = 4,36) (ANOVA: F(1,855) = 5,04; p = 0,025). V zaznavanju spre-
jetosti oz. zavrnjenosti pa statistično značilnih razlik med spoloma ni bilo. Dekleta torej
zaznavajo večje omejitve pri vključevanju v dejavnosti na šoli in pri pouku zaradi svoje na-
rodnosti kot fantje.
Med vsemi mladostniki skupaj, ki so se opredelili po različnih narodnostih, ni bilo
razlik v zaznavanju zapostavljenosti v šoli, prav tako ne med dijaki različnih narodnosti.
Med osnovnošolci pa so se pokazale statistično značilne razlike med različnimi narodno-
stnimi skupinami. Učenci, ki so se opredelili kot pripadniki slovenske narodnosti v pov-
prečju zaznavajo večjo vključenost v dejavnosti na šoli (M = 10,06; SD = 3,86), medtem
ko skupini učencev manjšinskih narodnosti (M = 12,30; SD = 4,60) in multiple naro-
dnosti (M = 12,38; SD = 3,84) zaznavajo večjo izključenost (ANOVA: F(2,238) = 7,32; p
= 0,001). V zaznavanju diskriminacije glede sprejetosti oz. zavrnjenosti s strani vrstnikov
in učiteljev ni bilo razlik med narodnostnimi skupinami v osnovni šoli. Ti rezultati kaže-
= ,000). Največ zavrnjenosti s strani vrstnikov in profesorjev so zaznali dijaki družbo-
slovnih srednjih šol (M = 12,07; SD = 2,35), nekoliko manj gimnazijci (M = 11,96; SD
= 2,44) in najmanj dijaki tehničnih šol (M = 11,47; SD = 2,61). Posamezne skupine pa se
med seboj niso razlikovale v zaznani stopnji sprejetosti oz. zavrnjenosti.
Slika 13: Zaznavanje etnične diskriminacije med mladostniki v osnovni in srednji šoli.
Učenke/dijakinje (M = 12,72; SD = 4,05) so poročale o večji izključenosti kot učen-
ci/dijaki (M = 12,07; SD = 4,36) (ANOVA: F(1,855) = 5,04; p = 0,025). V zaznavanju spre-
jetosti oz. zavrnjenosti pa statistično značilnih razlik med spoloma ni bilo. Dekleta torej
zaznavajo večje omejitve pri vključevanju v dejavnosti na šoli in pri pouku zaradi svoje na-
rodnosti kot fantje.
Med vsemi mladostniki skupaj, ki so se opredelili po različnih narodnostih, ni bilo
razlik v zaznavanju zapostavljenosti v šoli, prav tako ne med dijaki različnih narodnosti.
Med osnovnošolci pa so se pokazale statistično značilne razlike med različnimi narodno-
stnimi skupinami. Učenci, ki so se opredelili kot pripadniki slovenske narodnosti v pov-
prečju zaznavajo večjo vključenost v dejavnosti na šoli (M = 10,06; SD = 3,86), medtem
ko skupini učencev manjšinskih narodnosti (M = 12,30; SD = 4,60) in multiple naro-
dnosti (M = 12,38; SD = 3,84) zaznavajo večjo izključenost (ANOVA: F(2,238) = 7,32; p
= 0,001). V zaznavanju diskriminacije glede sprejetosti oz. zavrnjenosti s strani vrstnikov
in učiteljev ni bilo razlik med narodnostnimi skupinami v osnovni šoli. Ti rezultati kaže-
