Page 77 - Alenka Gril in Asja Videčnik, Oblikovanje državljanske identitete mladih v šoli, Digitalna knjižnica, Documenta 3
P. 77
F(2,841) = 4,500; p = 0,011). S starostjo mladostnikov narašča naklonjenost multikul-
turalizmu, kar je skladno tudi z ugotovitvami predhodnih analiz stališč mladostnikov do
različnih socialnih skupin. Tudi tam se je pokazala naraščajoča naklonjenost do pripadni-
kov narodnostnih in drugih socialnih skupin z naraščajočo starostjo mladostnikov.
Pokazale so se tudi razlike po spolu mladostnikov. Dekleta (M = 10,65; SD = 2,61)
imajo bolj pozitivna stališča do multikulturalizma kot fantje (M = 11,94; SD = 2,89)
(ANOVA: F(1,818) = 30,41; p = 0,000). Ta rezultat je skladen s prej predstavljenimi rezulta-
ti stališč do različnih socialnih skupin, pri katerih so dekleta izražala več naklonjenosti do
vrstnikov druge narodnosti in rase ter otrok s posebnimi potrebami.
Med mladostniki slovenske in druge narodnosti so se pokazale statistično značilne
razlike v stališčih do multikulturalizma (ANOVA: F(2,862) = 109,10; p = 0,001). Najbolj
pozitivna stališča do multikulturalizma imajo Neslovenci (M = 10,29; SD = 2,98), neko-
liko manj mladostniki z multiplo narodnostjo, ki vključuje slovensko (M = 10,90; SD =
2,68), najmanj pozitivna stališča pa Slovenci (M = 11,41; SD = 2,79). Ti rezultati so skla-
dni s stališči mladostnikov v prej predstavljenih analizah, kjer se je pokazalo, da so mla-
dostniki manjšinskih narodnosti izrazili tudi največje sprejemanje vrstnikov druge naro-
dnosti.
Stopnja narodnostne pripadnosti se nizko negativno povezuje s stališči do multikul-
turalizma (r = -0,232; p = 0,000). To kaže, da imajo mladostniki, ki se bolj identificirajo s
svojo narodnostjo, tudi manj naklonjen odnos do pripadnikov drugih narodnosti. Ta re-
zultat je skladen s prejšnjimi rezultati stališč mladostnikov do vrstnikov iz drugih narod-
nostnih skupin. Bolj narodnostno pripadni so pogosteje izražali odklonilna stališča do vr-
stnikov druge narodnosti in rase ter različnega socioekonomskega položaja.
Pravkar navedena medsebojna povezanost stališč do multikulturalizma z drugimi so-
cialnimi stališči mladostnikov se je pokazala tudi za statistično značilno. Stališča do mul-
tikulturalizma se statistično značilno razlikujejo med mladostniki, ki imajo različen od-
nos do vrstnikov glede na narodnost (ANOVA: F(2,841) = 48,58; p = ,000). Mladostniki,
ki se družijo z vrstniki iste in druge narodnosti, so najbolj naklonjeni multikulturalizmu
(M = 10,44; SD = 2,92), nekoliko manj tisti, ki bi se družili z vrstniki druge in iste naro-
dnosti (M = 10,98; SD = 2,32), in najmanj tisti, ki se ne želijo družiti z vrstniki druge na-
rodnosti (M = 12,80; SD = 2,92). Mladostniki, ki se družijo z vrstniki iste in druge naro-
dnosti, se statistično značilno razlikujejo (Bonferronijev post-hoc test) v stališčih do mul-
tikulturalizma od obeh drugih skupin mladostnikov: tistih, ki bi se družili z vrstniki dru-
ge narodnosti (p = ,036), in tistih, ki se z njimi ne želijo družiti (p = ,000). Prav tako se
turalizmu, kar je skladno tudi z ugotovitvami predhodnih analiz stališč mladostnikov do
različnih socialnih skupin. Tudi tam se je pokazala naraščajoča naklonjenost do pripadni-
kov narodnostnih in drugih socialnih skupin z naraščajočo starostjo mladostnikov.
Pokazale so se tudi razlike po spolu mladostnikov. Dekleta (M = 10,65; SD = 2,61)
imajo bolj pozitivna stališča do multikulturalizma kot fantje (M = 11,94; SD = 2,89)
(ANOVA: F(1,818) = 30,41; p = 0,000). Ta rezultat je skladen s prej predstavljenimi rezulta-
ti stališč do različnih socialnih skupin, pri katerih so dekleta izražala več naklonjenosti do
vrstnikov druge narodnosti in rase ter otrok s posebnimi potrebami.
Med mladostniki slovenske in druge narodnosti so se pokazale statistično značilne
razlike v stališčih do multikulturalizma (ANOVA: F(2,862) = 109,10; p = 0,001). Najbolj
pozitivna stališča do multikulturalizma imajo Neslovenci (M = 10,29; SD = 2,98), neko-
liko manj mladostniki z multiplo narodnostjo, ki vključuje slovensko (M = 10,90; SD =
2,68), najmanj pozitivna stališča pa Slovenci (M = 11,41; SD = 2,79). Ti rezultati so skla-
dni s stališči mladostnikov v prej predstavljenih analizah, kjer se je pokazalo, da so mla-
dostniki manjšinskih narodnosti izrazili tudi največje sprejemanje vrstnikov druge naro-
dnosti.
Stopnja narodnostne pripadnosti se nizko negativno povezuje s stališči do multikul-
turalizma (r = -0,232; p = 0,000). To kaže, da imajo mladostniki, ki se bolj identificirajo s
svojo narodnostjo, tudi manj naklonjen odnos do pripadnikov drugih narodnosti. Ta re-
zultat je skladen s prejšnjimi rezultati stališč mladostnikov do vrstnikov iz drugih narod-
nostnih skupin. Bolj narodnostno pripadni so pogosteje izražali odklonilna stališča do vr-
stnikov druge narodnosti in rase ter različnega socioekonomskega položaja.
Pravkar navedena medsebojna povezanost stališč do multikulturalizma z drugimi so-
cialnimi stališči mladostnikov se je pokazala tudi za statistično značilno. Stališča do mul-
tikulturalizma se statistično značilno razlikujejo med mladostniki, ki imajo različen od-
nos do vrstnikov glede na narodnost (ANOVA: F(2,841) = 48,58; p = ,000). Mladostniki,
ki se družijo z vrstniki iste in druge narodnosti, so najbolj naklonjeni multikulturalizmu
(M = 10,44; SD = 2,92), nekoliko manj tisti, ki bi se družili z vrstniki druge in iste naro-
dnosti (M = 10,98; SD = 2,32), in najmanj tisti, ki se ne želijo družiti z vrstniki druge na-
rodnosti (M = 12,80; SD = 2,92). Mladostniki, ki se družijo z vrstniki iste in druge naro-
dnosti, se statistično značilno razlikujejo (Bonferronijev post-hoc test) v stališčih do mul-
tikulturalizma od obeh drugih skupin mladostnikov: tistih, ki bi se družili z vrstniki dru-
ge narodnosti (p = ,036), in tistih, ki se z njimi ne želijo družiti (p = ,000). Prav tako se
