Page 85 - Alenka Gril in Asja Videčnik, Oblikovanje državljanske identitete mladih v šoli, Digitalna knjižnica, Documenta 3
P. 85
je, predloge v razredu« in »… smem svobodneje izraziti svoje mnenje v razredu«. Te šti-
ri postavke opredeljujejo aktivnosti učencev v šoli, z vrstniki, v razredu, pri pouku. Iz njih
smo sestavili novo spremenljivko, ki označuje stopnjo zaznanega sprejemanja oz. zavrača-
nja, spodbujanja oz. onemogočanja lastne aktivnosti mladostnika v šoli, zaradi pripadno-
sti določeni narodnostni skupini. Poimenovali smo jo »vključenost – izključenost« (na ka-
teri nižja vrednost predstavlja višjo stopnjo zaznane vključenosti v šoli, višja vrednost pa
višjo stopnjo izključenosti iz dejavnosti v šoli).
Drugo lestvico sestavljajo naslednje postavke: »Zaradi svoje narodnosti ...: »… se mi
vrstniki redko posmehujejo«, »… me učitelji drugače obravnavajo (-O)« in »… sem v ra-
zredu pogosteje neopažen (-O)«. Te tri postavke opredeljujejo odzivanje vrstnikov in učite-
ljev v interakcijah z mladostniki. Iz teh petih postavk smo sestavili novo spremenljivko, ki
označuje naklonjen oz. nenaklonjen odnos vrstnikov, sošolcev in učiteljev do mladostni-
ka, zaradi njegove pripadnosti določeni narodnostni skupini. Poimenovali smo jo »spreje-
tost – zavrnjenost« (na kateri nižja vrednost predstavlja višjo stopnjo zaznane sprejetosti v
šoli, višja vrednost pa višjo stopnjo zavrnjenosti v šoli).
Med osnovnošolci in srednješolci so se pokazale statistično značilne razlike v pov-
prečno zaznanem zapostavljanju na šoli po obeh komponentah; vključenosti – izključeno-
sti (ANOVA: F(1,855) = 62,57; p = 0,000) in sprejetosti – zavrnjenosti (ANOVA: F(1,853) =
3,86; p = 0,050). Dijaki so zaznali višjo stopnjo izključenosti zaradi svoje narodnosti (M
= 13,10; SD = 4,04) kot osnovnošolci (M = 10,65; SD = 4,13). Prav tako so dijaki zazna-
li višjo stopnjo zavrnjenosti (M = 11,86; SD = 2,46) kot osnovnošolci (M = 11,49; SD =
2,50) . Dijaki so poročali o višji izključenosti kot devetošolci (M = 10,94; SD = 4,34) in
šestošolci (M = 10,38; SD = 3,91) (ANOVA: F(2,855) = 31,86; p = 0,000). V zaznavanju
sprejetosti oz. zavrnjenosti pa statistično značilnih razlik med starostnimi skupinami ni
bilo. Ti rezultati kažejo, da se zaznana etnična diskriminacija glede izključevanja pri ak-
tivnostih v šoli s starostjo mladostnikov veča. Večji pa je tudi subjektivni občutek nespre-
jetosti oz. zavrnjenosti s strani vrstnikov in profesorjev na srednjih kot osnovnih šolah.
Med dijaki treh različnih smeri srednjih šol (gimnazij, družboslovnih in tehničnih
strokovnih srednjih šol) so se pokazale značilne razlike v zaznanem zapostavljanju v šoli
po obeh komponentah; pri vključenosti oz. izključenosti pri pouku (ANOVA: F(2,616) =
8,70; p = ,000) in sprejetosti oz. zavrnjenosti med vrstniki in profesorji (ANOVA: F(2,616)
= 3,02; p = ,050). Kot najbolj izključeni so se zaznali gimnazijci (M = 13,60; SD = 3,97),
nekoliko manj dijaki družboslovnih srednjih šol (M = 13,37; SD = 3,79) in najmanj di-
jaki tehničnih srednjih šol (M = 12,02; SD = 4,22). Slednji so se zaznavali značilno manj
ri postavke opredeljujejo aktivnosti učencev v šoli, z vrstniki, v razredu, pri pouku. Iz njih
smo sestavili novo spremenljivko, ki označuje stopnjo zaznanega sprejemanja oz. zavrača-
nja, spodbujanja oz. onemogočanja lastne aktivnosti mladostnika v šoli, zaradi pripadno-
sti določeni narodnostni skupini. Poimenovali smo jo »vključenost – izključenost« (na ka-
teri nižja vrednost predstavlja višjo stopnjo zaznane vključenosti v šoli, višja vrednost pa
višjo stopnjo izključenosti iz dejavnosti v šoli).
Drugo lestvico sestavljajo naslednje postavke: »Zaradi svoje narodnosti ...: »… se mi
vrstniki redko posmehujejo«, »… me učitelji drugače obravnavajo (-O)« in »… sem v ra-
zredu pogosteje neopažen (-O)«. Te tri postavke opredeljujejo odzivanje vrstnikov in učite-
ljev v interakcijah z mladostniki. Iz teh petih postavk smo sestavili novo spremenljivko, ki
označuje naklonjen oz. nenaklonjen odnos vrstnikov, sošolcev in učiteljev do mladostni-
ka, zaradi njegove pripadnosti določeni narodnostni skupini. Poimenovali smo jo »spreje-
tost – zavrnjenost« (na kateri nižja vrednost predstavlja višjo stopnjo zaznane sprejetosti v
šoli, višja vrednost pa višjo stopnjo zavrnjenosti v šoli).
Med osnovnošolci in srednješolci so se pokazale statistično značilne razlike v pov-
prečno zaznanem zapostavljanju na šoli po obeh komponentah; vključenosti – izključeno-
sti (ANOVA: F(1,855) = 62,57; p = 0,000) in sprejetosti – zavrnjenosti (ANOVA: F(1,853) =
3,86; p = 0,050). Dijaki so zaznali višjo stopnjo izključenosti zaradi svoje narodnosti (M
= 13,10; SD = 4,04) kot osnovnošolci (M = 10,65; SD = 4,13). Prav tako so dijaki zazna-
li višjo stopnjo zavrnjenosti (M = 11,86; SD = 2,46) kot osnovnošolci (M = 11,49; SD =
2,50) . Dijaki so poročali o višji izključenosti kot devetošolci (M = 10,94; SD = 4,34) in
šestošolci (M = 10,38; SD = 3,91) (ANOVA: F(2,855) = 31,86; p = 0,000). V zaznavanju
sprejetosti oz. zavrnjenosti pa statistično značilnih razlik med starostnimi skupinami ni
bilo. Ti rezultati kažejo, da se zaznana etnična diskriminacija glede izključevanja pri ak-
tivnostih v šoli s starostjo mladostnikov veča. Večji pa je tudi subjektivni občutek nespre-
jetosti oz. zavrnjenosti s strani vrstnikov in profesorjev na srednjih kot osnovnih šolah.
Med dijaki treh različnih smeri srednjih šol (gimnazij, družboslovnih in tehničnih
strokovnih srednjih šol) so se pokazale značilne razlike v zaznanem zapostavljanju v šoli
po obeh komponentah; pri vključenosti oz. izključenosti pri pouku (ANOVA: F(2,616) =
8,70; p = ,000) in sprejetosti oz. zavrnjenosti med vrstniki in profesorji (ANOVA: F(2,616)
= 3,02; p = ,050). Kot najbolj izključeni so se zaznali gimnazijci (M = 13,60; SD = 3,97),
nekoliko manj dijaki družboslovnih srednjih šol (M = 13,37; SD = 3,79) in najmanj di-
jaki tehničnih srednjih šol (M = 12,02; SD = 4,22). Slednji so se zaznavali značilno manj
