Page 75 - Alenka Gril in Asja Videčnik, Oblikovanje državljanske identitete mladih v šoli, Digitalna knjižnica, Documenta 3
P. 75
Slika 9. Stališča učiteljev do medkulturne vzgoje in izobraževanja glede na predmete, ki jih
poučujejo (nižja vrednost označuje višjo stopnjo strinjanja oziroma pozitivnejša stališča).
Med osnovnošolskimi učitelji različnih predmetov ni razlik v stališčih do multikul-
turalizma v šoli, medtem ko so se med profesorji v srednji šoli pokazale (ANOVA: F(3,200)
= 2,95; p = 0,034). Najbolj naklonjeni so mu profesorji jezika (M = 9,64; SD = 2,52), ne-
koliko manj profesorji športa (M = 10,29; SD = 2,95), še manj profesorji družboslovja
in umetnosti (M = 10,65; SD = 2,48), najmanj pa profesorji naravoslovja in tehnike (M
= 11,03; SD = 2,94). Post-hoc test je pokazal statistično značilno razliko v naklonjeno-
sti multikulturalizmu med profesorji naravoslovnih in tehniških predmetov ter profesor-
ji jezika (p = 0,024). Na stališča srednješolskih profesorjev do multikulturalizma v vzgoji
in izobraževanju so torej povezana s predmetom, ki ga poučujejo. Predmetne vsebine na-
ravoslovnih in tehničnih predmetov ne vključujejo obravnave medskupinskih odnosov in
potemtakem so učitelji teh predmetov manj naklonjeni integraciji manjšinskih otrok pri
pouku v šoli. Vsebine jezikovnih predmetov pa nasprotno vključujejo veliko tem, pri ka-
terih se učenci/dijaki seznanjajo s kulturo, jezikom in literarno umetnostjo različnih so-
cialnih okolij, v različnih historičnih obdobjih in spoznavajo različnih normativne, vre-
dnostne in moralne kodekse v teh okoljih. Te vsebine se, bolj ali manj neposredno, nana-
šajo na medskupinske odnose v družbi. Za poučevanje teh vsebin oz. skozi prakso pouče-
vanja si učitelji izoblikujejo svoja stališča do družbenih vprašanj v večji meri kot tisti, ki se
vsakodnevno ne soočajo z njimi.
poučujejo (nižja vrednost označuje višjo stopnjo strinjanja oziroma pozitivnejša stališča).
Med osnovnošolskimi učitelji različnih predmetov ni razlik v stališčih do multikul-
turalizma v šoli, medtem ko so se med profesorji v srednji šoli pokazale (ANOVA: F(3,200)
= 2,95; p = 0,034). Najbolj naklonjeni so mu profesorji jezika (M = 9,64; SD = 2,52), ne-
koliko manj profesorji športa (M = 10,29; SD = 2,95), še manj profesorji družboslovja
in umetnosti (M = 10,65; SD = 2,48), najmanj pa profesorji naravoslovja in tehnike (M
= 11,03; SD = 2,94). Post-hoc test je pokazal statistično značilno razliko v naklonjeno-
sti multikulturalizmu med profesorji naravoslovnih in tehniških predmetov ter profesor-
ji jezika (p = 0,024). Na stališča srednješolskih profesorjev do multikulturalizma v vzgoji
in izobraževanju so torej povezana s predmetom, ki ga poučujejo. Predmetne vsebine na-
ravoslovnih in tehničnih predmetov ne vključujejo obravnave medskupinskih odnosov in
potemtakem so učitelji teh predmetov manj naklonjeni integraciji manjšinskih otrok pri
pouku v šoli. Vsebine jezikovnih predmetov pa nasprotno vključujejo veliko tem, pri ka-
terih se učenci/dijaki seznanjajo s kulturo, jezikom in literarno umetnostjo različnih so-
cialnih okolij, v različnih historičnih obdobjih in spoznavajo različnih normativne, vre-
dnostne in moralne kodekse v teh okoljih. Te vsebine se, bolj ali manj neposredno, nana-
šajo na medskupinske odnose v družbi. Za poučevanje teh vsebin oz. skozi prakso pouče-
vanja si učitelji izoblikujejo svoja stališča do družbenih vprašanj v večji meri kot tisti, ki se
vsakodnevno ne soočajo z njimi.
