Page 76 - Alenka Gril in Asja Videčnik, Oblikovanje državljanske identitete mladih v šoli, Digitalna knjižnica, Documenta 3

Stališča učencev do medkulturnih odnosov v šoli

Tudi učenci so na 5-stopenjski lestvici ocenjevali stopnjo strinjanja s štirimi trditvami
o medkulturni vzgoji v šoli. Analiza glavnih komponent je pokazala na ustreznost eno-
komponentne rešitve, ki pojasni 41,2 % delež skupne variance štirih postavk (njihova na-
sičenost: h2 = [0,54; 0,73]). Tri postavke smo obrnjeno vrednotili (oznaka –O). Lestvica
ima zelo nizko notranjo zanesljivost (α = 0,51).

Lestvico sestavljajo naslednje postavke: »Pripadniki manjšin bi se morali prilagoditi
našemu načinu življenja(-O)«, »Pripadniki drugih narodnosti se v razredu pogosteje zaple-
tajo v spore (-O)«, »Dobro je imeti stike z vrstniki drugih narodnosti, saj se lahko marsikaj
naučimo drug od drugega« in »Otroci, ki imajo težave z razumevanjem slovenskega jezika,
bi bili uspešnejši, če bi imeli pouk v ločenih razredih (-O)«. Te štiri postavke opredeljujejo
stališča do medkulturnih odnosov v šoli in širše. Iz njih smo sestavili novo spremenljivko,
ki označuje stališča, ki izražajo naklonjenost v medkulturnih odnosih, sprejemanje in str-
pno sobivanje. Poimenovali smo jo »multikulturalizem« (na kateri nižja vrednost pred-
stavlja višjo stopnjo podpore multikulturalizmu).

Slika 10: Stališča do multikulturalizma med mladostniki v osnovni in srednji šoli (nižja vrednost
predstavlja bolj pozitivna stališča).
Srednješolci imajo nekoliko bolj pozitivna stališča do multikulturalizma (M = 11,07;
SD = 2,77) kot osnovnošolci (M = 11,73; SD = 2,89) (ANOVA: F(1,841) = 9,01; p = 0,003).
Imajo tudi bolj pozitivna stališča do multikulturalizma kot pa šesto- in devetošolci (ANO-

