Page 73 - Alenka Gril in Asja Videčnik, Oblikovanje državljanske identitete mladih v šoli, Digitalna knjižnica, Documenta 3
P. 73
= 0,64), druga lestvica pa zelo nizko (α = 0,54). Obe komponenti med seboj nizko ne-
gativno korelirata (r = 0,264; p = 0,009).
Prvo lestvico sestavljajo naslednje postavke: »Šola bi si morala prizadevati, da vsi učen-
ci lahko ohranijo kulturne značilnosti svoje narodnostne skupnosti«, »Šola lahko med učen-
ci spodbuja strpnost do različnih že s tem, da jim posreduje znanja o življenju ljudi v drugih
državah in kulturah«, »Šola bi morala sprejeti vzgojni načrt, s katerim bi učitelje in učen-
ce usmerjala k strpnemu ravnanju«, »Učitelji bi lahko z oblikovanjem dobre klime v razre-
du vplivali na to, kakšne izkušnje solidarnosti in strpnosti mladi pridobijo v šoli« in »Ena-
ka izobrazba za vse je možna le, če je šola mesto, kjer razlike v poreklu učencev ne pridejo do
izraza«. Teh pet postavk opredeljuje cilje šole, ki so usmerjeni k strpnosti, solidarnosti,
spoznavanju razlik in ohranjanju narodnostne identitete učencev. Iz teh treh postavk smo
sestavili novo spremenljivko, ki označuje stališča do integarcije v vzgojnoizobraževalnem
procesu v smeri sobivanja in razvoja različnih identitet ter spoštovanja razlik med naro-
dnostnimi skupinami. Poimenovali smo jo »multikulturalizem« (na kateri nižja vrednost
predstavlja višjo stopnjo podpore multikulturalizmu kot pristopu k obravnavi medkultur-
nih razlik med učenci v šoli).
Drugo lestvico sestavljajo naslednje postavke: »Učenci drugih narodnosti se v šoli po-
gosteje zapletajo v spore«, »Odklonilen odnos do drugačnosti nam je prirojen«, »Pripadni-
ki manjšin bi se morali prilagoditi našemu načinu življenja«, »Če učenci poznajo medseboj-
ne razlike v družinskem izvoru, ne moremo pričakovati strpnosti med njimi« in »Otroci,
ki imajo težave z razumevanjem slovenskega jezika, bi bili uspešnejši, če bi imeli pouk v loče-
nih razredih«. Te postavke opredeljujejo nenaklonjen odnos do drugih narodnostnih sku-
pin, zanikanje razlik, pričakovanje prilagajanja večini in sprejemanje narodnostno ločene-
ga izobraževanja. Iz teh petih postavk smo sestavili novo spremenljivko, ki označuje stali-
šča do medkulturnosti v vzgojno izobraževalnem procesu v smeri nenaklonjenosti naro-
dnostnim razlikam, stapljanju različnih identitet ali odklanjanju stikov. Poimenovali smo
jo »segregacija« (na kateri nižja vrednost predstavlja višjo stopnjo podpore segregaciji kot
pristopu k obravnavi medkulturnih razlik med učenci v šoli).
Med sodelujočimi učitelji v osnovnih šolah in profesorji v srednjih šolah so se pokaza-
le statistično značilne razlike v stališčih do multikulturalizma (ANOVA: F(1,305) = 5,385; p
= 0,021). Učitelji v osnovnih šolah so bolj naklonjeni multikulturalizmu (M = 9,70; SD =
2,49) kot profesorji v srednjih šolah (M = 10,45; SD = 2,74). Razlike med njimi bi lahko po-
jasnili na podlagi drugih šolskih dejavnikov, ki se razlikujejo med osnovno in srednjo šolo
(npr. predmet, ki ga poučujejo, kurikul, kultura šole, narodnostna raznolikost oddelkov).
gativno korelirata (r = 0,264; p = 0,009).
Prvo lestvico sestavljajo naslednje postavke: »Šola bi si morala prizadevati, da vsi učen-
ci lahko ohranijo kulturne značilnosti svoje narodnostne skupnosti«, »Šola lahko med učen-
ci spodbuja strpnost do različnih že s tem, da jim posreduje znanja o življenju ljudi v drugih
državah in kulturah«, »Šola bi morala sprejeti vzgojni načrt, s katerim bi učitelje in učen-
ce usmerjala k strpnemu ravnanju«, »Učitelji bi lahko z oblikovanjem dobre klime v razre-
du vplivali na to, kakšne izkušnje solidarnosti in strpnosti mladi pridobijo v šoli« in »Ena-
ka izobrazba za vse je možna le, če je šola mesto, kjer razlike v poreklu učencev ne pridejo do
izraza«. Teh pet postavk opredeljuje cilje šole, ki so usmerjeni k strpnosti, solidarnosti,
spoznavanju razlik in ohranjanju narodnostne identitete učencev. Iz teh treh postavk smo
sestavili novo spremenljivko, ki označuje stališča do integarcije v vzgojnoizobraževalnem
procesu v smeri sobivanja in razvoja različnih identitet ter spoštovanja razlik med naro-
dnostnimi skupinami. Poimenovali smo jo »multikulturalizem« (na kateri nižja vrednost
predstavlja višjo stopnjo podpore multikulturalizmu kot pristopu k obravnavi medkultur-
nih razlik med učenci v šoli).
Drugo lestvico sestavljajo naslednje postavke: »Učenci drugih narodnosti se v šoli po-
gosteje zapletajo v spore«, »Odklonilen odnos do drugačnosti nam je prirojen«, »Pripadni-
ki manjšin bi se morali prilagoditi našemu načinu življenja«, »Če učenci poznajo medseboj-
ne razlike v družinskem izvoru, ne moremo pričakovati strpnosti med njimi« in »Otroci,
ki imajo težave z razumevanjem slovenskega jezika, bi bili uspešnejši, če bi imeli pouk v loče-
nih razredih«. Te postavke opredeljujejo nenaklonjen odnos do drugih narodnostnih sku-
pin, zanikanje razlik, pričakovanje prilagajanja večini in sprejemanje narodnostno ločene-
ga izobraževanja. Iz teh petih postavk smo sestavili novo spremenljivko, ki označuje stali-
šča do medkulturnosti v vzgojno izobraževalnem procesu v smeri nenaklonjenosti naro-
dnostnim razlikam, stapljanju različnih identitet ali odklanjanju stikov. Poimenovali smo
jo »segregacija« (na kateri nižja vrednost predstavlja višjo stopnjo podpore segregaciji kot
pristopu k obravnavi medkulturnih razlik med učenci v šoli).
Med sodelujočimi učitelji v osnovnih šolah in profesorji v srednjih šolah so se pokaza-
le statistično značilne razlike v stališčih do multikulturalizma (ANOVA: F(1,305) = 5,385; p
= 0,021). Učitelji v osnovnih šolah so bolj naklonjeni multikulturalizmu (M = 9,70; SD =
2,49) kot profesorji v srednjih šolah (M = 10,45; SD = 2,74). Razlike med njimi bi lahko po-
jasnili na podlagi drugih šolskih dejavnikov, ki se razlikujejo med osnovno in srednjo šolo
(npr. predmet, ki ga poučujejo, kurikul, kultura šole, narodnostna raznolikost oddelkov).
