Page 74 - Alenka Gril in Asja Videčnik, Oblikovanje državljanske identitete mladih v šoli, Digitalna knjižnica, Documenta 3
P. 74
Slika 8: Stališča učiteljev do medkulturne vzgoje in izobraževanja v osnovni in srednji šoli
(nižja vrednost označuje višjo stopnjo strinjanja oziroma pozitivnejša stališča).
Indeks narodnostne raznolikosti se zelo nizko negativno povezuje s stališči učiteljev/
profesorjev do multikulturalizma (r = -,133; p = ,015). Učitelji/profesorji, ki poučujejo v
razredih z učenci/dijaki več različnih narodnosti, so manj naklonjeni multikulturalizmu
v šoli. Ker se osnovne in srednje šole med seboj značilno razlikujejo v stopnji narodnostne
raznolikosti oddelkov, smo analizirali povezanost tega strukturnega dejavnika s stališči
učiteljev na vsaki stopnji šolanja posebej. V srednji šoli se povezanost med obema ni poka-
zala, v osnovni šoli pa se je pokazala podobna povezanost. Indeks narodnostne raznoliko-
sti se zelo nizko negativno povezuje s stališči do multikulturalizma med učitelji v osnov-
nih šolah (r = -,201; p = ,023). Učitelji, ki poučujejo v razredih z učenci več različnih na-
rodnosti, so torej manj naklonjeni multikulturalizmu v osnovni šoli.
Med učitelji/profesorji različnih predmetov so se pokazale statistično značilne razlike
v stališčih do multikulturalizma (ANOVA: F(3,324) = 3,20; p = 0,024). Multikulturalizmu
najbolj naklonjena je skupina učiteljev/profesorjev jezika (M = 9,58; SD = 2,48), nekoliko
manj skupina učiteljev/profesorjev športa (M = 10,26; SD = 3,06), še manj skupina uči-
teljev/profesorjev družboslovja in umetnosti (M = 10,31; SD = 2,48), najmanj pa učite-
lji/profesorji naravoslovja in tehnike (M = 10,69; SD = 2,76). Parne primerjave med temi
skupinami učiteljev/profesorjev so pokazale statistično značilne razlike v naklonjenosti
multikulturalizmu med učitelji/profesorji naravoslovnih in tehniških predmetov ter uči-
telji/profesorji jezika (p = 0,014).
(nižja vrednost označuje višjo stopnjo strinjanja oziroma pozitivnejša stališča).
Indeks narodnostne raznolikosti se zelo nizko negativno povezuje s stališči učiteljev/
profesorjev do multikulturalizma (r = -,133; p = ,015). Učitelji/profesorji, ki poučujejo v
razredih z učenci/dijaki več različnih narodnosti, so manj naklonjeni multikulturalizmu
v šoli. Ker se osnovne in srednje šole med seboj značilno razlikujejo v stopnji narodnostne
raznolikosti oddelkov, smo analizirali povezanost tega strukturnega dejavnika s stališči
učiteljev na vsaki stopnji šolanja posebej. V srednji šoli se povezanost med obema ni poka-
zala, v osnovni šoli pa se je pokazala podobna povezanost. Indeks narodnostne raznoliko-
sti se zelo nizko negativno povezuje s stališči do multikulturalizma med učitelji v osnov-
nih šolah (r = -,201; p = ,023). Učitelji, ki poučujejo v razredih z učenci več različnih na-
rodnosti, so torej manj naklonjeni multikulturalizmu v osnovni šoli.
Med učitelji/profesorji različnih predmetov so se pokazale statistično značilne razlike
v stališčih do multikulturalizma (ANOVA: F(3,324) = 3,20; p = 0,024). Multikulturalizmu
najbolj naklonjena je skupina učiteljev/profesorjev jezika (M = 9,58; SD = 2,48), nekoliko
manj skupina učiteljev/profesorjev športa (M = 10,26; SD = 3,06), še manj skupina uči-
teljev/profesorjev družboslovja in umetnosti (M = 10,31; SD = 2,48), najmanj pa učite-
lji/profesorji naravoslovja in tehnike (M = 10,69; SD = 2,76). Parne primerjave med temi
skupinami učiteljev/profesorjev so pokazale statistično značilne razlike v naklonjenosti
multikulturalizmu med učitelji/profesorji naravoslovnih in tehniških predmetov ter uči-
telji/profesorji jezika (p = 0,014).
