Page 72 - Alenka Gril in Asja Videčnik, Oblikovanje državljanske identitete mladih v šoli, Digitalna knjižnica, Documenta 3
P. 72
kulturne raznolikosti (Berry, 1990, v Phinney in dr., 2006). Za integracijo so potrebna
vzajemna prilagajanja dominantne in manjšinskih skupin ter sprejemanje pravic vseh sku-
pin v družbi. Imigranti so tako sposobni sprejeti vrednote širše družbe, le-ta pa je pripra-
vljena prilagoditi nacionalne institucije (izobraževalne, zdravstvene, pravne, delovne) po-
trebam vseh skupin ljudi, ki živijo skupaj v pluralni družbi.
Stališča dominantne skupine do ohranjanja kulture in medkulturnih stikov so nasle-
dnja: a) sprejemanje kulturne raznolikosti in integracije s strani širše družbe opredeli sta-
lišča vzajemnega prilagajanja, poimenovana multikulturalizem; b) ko se preferira asimila-
cija s strani dominantne skupine, to stališče imenujemo talilni lonec, c) ko dominantna
skupina preferira separacijo, to stališče imenujemo segregacija; d) ko je marginalizacija vsi-
ljena s strani dominantne kulture, govorimo o stališču izključevanja.
Stališča mladostnikov do akulturacije so pogosto prevzeta iz družinskega okolja, vr-
stnikov ali šole oz. drugih ljudi, s katerimi so v stiku. Mladostniki se razlikujejo tudi v pre-
ferencah do prijateljev, pripravljenosti za učenje tujih jezikov, stopnji prilagajanja vredno-
tam svoje družine, ipd. Njihove preference do akulturacije so rezultat kontekstualnih de-
javnikov, kot je skupnost, v kateri živijo, njihovih izkušenj diskriminacije in osebnih zna-
čilnosti, kot je npr. spol.
V nadaljevanju predstavljamo izsledke študije v Sloveniji, v kateri smo preverjali stali-
šča do akulturacije med mladostniki in njihovimi učitelji v osnovnih in srednjih šolah. Po-
leg tega smo učitelje spraševali tudi o praksah vključevanja medkulturnih odnosov pri po-
uku. O stališčih do medkulturne vzgoje in izobraževanja smo spraševali tako sodelujoče
mladostnike v osnovnih in srednjih šolah, kot tudi njihove učitelje oz. profesorje. Stališča
vsake skupine (učencev/dijakov in učiteljev/profesorjev) predstavljamo posebej.
Stališča učiteljev do medkulturne vzgoje in izobraževanja
Učitelji so na 5-stopenjski lestvici ocenjevali stopnjo strinjanja z dvanajstimi trditva-
mi o medkulturni vzgoji v šoli. Analiza glavnih komponent je pokazala na ustreznost dvo-
komponentne rešitve, ki pojasni 39,3 % delež skupne variance (obe komponenti smo ro-
tirali po metodi Varimax): prva komponenta ustrezno pojasni sovariiranje petih postavk
(njihova nasičenost: h2 = [0,49; 0,69]; delež pojasnjene skupne variance je 22,1 %), druga
komponenta ustrezno pojasni sovariiranje drugih petih postavk (njihova nasičenost: h2 =
[0,49; 0,69]; delež pojasnjene skupne variance je 17,2 %). Dve postavki smo izključili iz na-
daljnjih analiz; eno zaradi nizke nasičenosti, drugo zaradi nasičenosti z obema komponen-
tama (v približno enako visoki stopnji). Prva lestvica ima nizko notranjo konsistentnost
vzajemna prilagajanja dominantne in manjšinskih skupin ter sprejemanje pravic vseh sku-
pin v družbi. Imigranti so tako sposobni sprejeti vrednote širše družbe, le-ta pa je pripra-
vljena prilagoditi nacionalne institucije (izobraževalne, zdravstvene, pravne, delovne) po-
trebam vseh skupin ljudi, ki živijo skupaj v pluralni družbi.
Stališča dominantne skupine do ohranjanja kulture in medkulturnih stikov so nasle-
dnja: a) sprejemanje kulturne raznolikosti in integracije s strani širše družbe opredeli sta-
lišča vzajemnega prilagajanja, poimenovana multikulturalizem; b) ko se preferira asimila-
cija s strani dominantne skupine, to stališče imenujemo talilni lonec, c) ko dominantna
skupina preferira separacijo, to stališče imenujemo segregacija; d) ko je marginalizacija vsi-
ljena s strani dominantne kulture, govorimo o stališču izključevanja.
Stališča mladostnikov do akulturacije so pogosto prevzeta iz družinskega okolja, vr-
stnikov ali šole oz. drugih ljudi, s katerimi so v stiku. Mladostniki se razlikujejo tudi v pre-
ferencah do prijateljev, pripravljenosti za učenje tujih jezikov, stopnji prilagajanja vredno-
tam svoje družine, ipd. Njihove preference do akulturacije so rezultat kontekstualnih de-
javnikov, kot je skupnost, v kateri živijo, njihovih izkušenj diskriminacije in osebnih zna-
čilnosti, kot je npr. spol.
V nadaljevanju predstavljamo izsledke študije v Sloveniji, v kateri smo preverjali stali-
šča do akulturacije med mladostniki in njihovimi učitelji v osnovnih in srednjih šolah. Po-
leg tega smo učitelje spraševali tudi o praksah vključevanja medkulturnih odnosov pri po-
uku. O stališčih do medkulturne vzgoje in izobraževanja smo spraševali tako sodelujoče
mladostnike v osnovnih in srednjih šolah, kot tudi njihove učitelje oz. profesorje. Stališča
vsake skupine (učencev/dijakov in učiteljev/profesorjev) predstavljamo posebej.
Stališča učiteljev do medkulturne vzgoje in izobraževanja
Učitelji so na 5-stopenjski lestvici ocenjevali stopnjo strinjanja z dvanajstimi trditva-
mi o medkulturni vzgoji v šoli. Analiza glavnih komponent je pokazala na ustreznost dvo-
komponentne rešitve, ki pojasni 39,3 % delež skupne variance (obe komponenti smo ro-
tirali po metodi Varimax): prva komponenta ustrezno pojasni sovariiranje petih postavk
(njihova nasičenost: h2 = [0,49; 0,69]; delež pojasnjene skupne variance je 22,1 %), druga
komponenta ustrezno pojasni sovariiranje drugih petih postavk (njihova nasičenost: h2 =
[0,49; 0,69]; delež pojasnjene skupne variance je 17,2 %). Dve postavki smo izključili iz na-
daljnjih analiz; eno zaradi nizke nasičenosti, drugo zaradi nasičenosti z obema komponen-
tama (v približno enako visoki stopnji). Prva lestvica ima nizko notranjo konsistentnost
