Page 71 - Alenka Gril in Asja Videčnik, Oblikovanje državljanske identitete mladih v šoli, Digitalna knjižnica, Documenta 3
P. 71
tnikov druge narodnosti in različnega SES. Tisti z nižjim učnim uspehom pa so pogo-
steje od drugih naklonjeni vrstnikom druge rase in višjega SES. Učni uspeh pa ni povezan
s stališči mladostnikov do otrok s posebnimi potrebami.
Izmed vseh dejavnikov socialnih stališč, ki so bili vključeni v analizo (tj. starost, tip
šole, spol, narodnost, stopnja narodnostne identifikacije, indeks narodnostne raznoliko-
sti razreda in učni uspeh), se z vsemi stališči najmočneje povezuje starost (med 3,5 in 13 %
skupne variance), razen z narodnostnimi stališči, s katerimi je najmočneje povezana naro-
dnost mladostnikov (11 % skupne variance). Tip srednje šole in stopnja narodnostne iden-
tifikacije sta druga najmočnejša dejavnika narodnostnih in rasnih stališč (približno 3 %
skupne variance). Spol je močneje povezan z rasnimi stališči (4 % skupne variance) kot z
narodnostnimi ali stališči do otrok s posebnimi potrebami (2 % skupne variance). Učni
uspeh pa je najšibkeje povezan z stališči do narodnostnih, rasnih in socioekonomskih sku-
pin (približno 1 % skupne variance).
Stališča do akulturacije manjšinskih narodnostnih skupin
Stališča do akulturacije se nanašajo na stališča ljudi do želenega načina življenja v več-
kulturnih okoljih. Ljudje imajo stališča do dveh aspektov akulturacije: medkulturnih sti-
kov in ohranjanja kulture (Berry, 1974, 1980, v Phinney in dr., 2006). Oba aspekta akul-
turacije sta medsebojno neodvisni dimenziji, ki pozicionirata štiri možne kombinacije od-
govorov na obe vprašanji oz. štiri vrste stališč do akulturacije (Berry, 2003).
Med pripadniki manjšin se stališča do akulturacije osredotočajo na vprašanji: a) Do
katere mere želijo imigranti imeti ali se izogniti stikom z drugimi skupinami v svojem no-
vem okolju? b) Do katere mere želijo ohraniti ali izgubiti značilnosti svoje kulture? Ko go-
vorimo o stališčih do akulturacije z gledišča imigrantov, govorimo o akulturacijskih priča-
kovanjih ali o multikulturni ideologiji. Z gledišča imigrantov so ta stališča naslednja: a) ko
posameznik ne želi vzdrževati svoje kulturne dediščine in išče vključevanje v širšo družbo,
s tem opredeli svoje stališče kot asimilacijo; b) ko posameznik želi vzdrževati svojo kultur-
no dediščino in ne želi imeti stikov s širšo družbo, to izraža stališče separacije; c) ko izraža
zanimanje za oboje, vzdrževanje svoje izvorne kulture in interakcije z drugimi skupinami,
izraža stališče integracije; posameznik vzdržuje stopnjo kulturne integritete, medtem ko
participira kot integralni del širše družbe; d) ko je malo interesa ali možnosti za ohranja-
nje kulturne integritete in hkrati malo interesa za stike z drugimi skupinami, je opredelje-
no stališče marginalizacije. Imigranti in druge narodnostne manjšine si ne izbirajo nujno
sami opredelitve teh stališč, ker so njihove izkušnje pogojene s pogoji v širši družbi. Npr.
integracijo lahko izberejo in jo uspešno izvajajo le, če je širša družba odprta in inkluzivna
steje od drugih naklonjeni vrstnikom druge rase in višjega SES. Učni uspeh pa ni povezan
s stališči mladostnikov do otrok s posebnimi potrebami.
Izmed vseh dejavnikov socialnih stališč, ki so bili vključeni v analizo (tj. starost, tip
šole, spol, narodnost, stopnja narodnostne identifikacije, indeks narodnostne raznoliko-
sti razreda in učni uspeh), se z vsemi stališči najmočneje povezuje starost (med 3,5 in 13 %
skupne variance), razen z narodnostnimi stališči, s katerimi je najmočneje povezana naro-
dnost mladostnikov (11 % skupne variance). Tip srednje šole in stopnja narodnostne iden-
tifikacije sta druga najmočnejša dejavnika narodnostnih in rasnih stališč (približno 3 %
skupne variance). Spol je močneje povezan z rasnimi stališči (4 % skupne variance) kot z
narodnostnimi ali stališči do otrok s posebnimi potrebami (2 % skupne variance). Učni
uspeh pa je najšibkeje povezan z stališči do narodnostnih, rasnih in socioekonomskih sku-
pin (približno 1 % skupne variance).
Stališča do akulturacije manjšinskih narodnostnih skupin
Stališča do akulturacije se nanašajo na stališča ljudi do želenega načina življenja v več-
kulturnih okoljih. Ljudje imajo stališča do dveh aspektov akulturacije: medkulturnih sti-
kov in ohranjanja kulture (Berry, 1974, 1980, v Phinney in dr., 2006). Oba aspekta akul-
turacije sta medsebojno neodvisni dimenziji, ki pozicionirata štiri možne kombinacije od-
govorov na obe vprašanji oz. štiri vrste stališč do akulturacije (Berry, 2003).
Med pripadniki manjšin se stališča do akulturacije osredotočajo na vprašanji: a) Do
katere mere želijo imigranti imeti ali se izogniti stikom z drugimi skupinami v svojem no-
vem okolju? b) Do katere mere želijo ohraniti ali izgubiti značilnosti svoje kulture? Ko go-
vorimo o stališčih do akulturacije z gledišča imigrantov, govorimo o akulturacijskih priča-
kovanjih ali o multikulturni ideologiji. Z gledišča imigrantov so ta stališča naslednja: a) ko
posameznik ne želi vzdrževati svoje kulturne dediščine in išče vključevanje v širšo družbo,
s tem opredeli svoje stališče kot asimilacijo; b) ko posameznik želi vzdrževati svojo kultur-
no dediščino in ne želi imeti stikov s širšo družbo, to izraža stališče separacije; c) ko izraža
zanimanje za oboje, vzdrževanje svoje izvorne kulture in interakcije z drugimi skupinami,
izraža stališče integracije; posameznik vzdržuje stopnjo kulturne integritete, medtem ko
participira kot integralni del širše družbe; d) ko je malo interesa ali možnosti za ohranja-
nje kulturne integritete in hkrati malo interesa za stike z drugimi skupinami, je opredelje-
no stališče marginalizacije. Imigranti in druge narodnostne manjšine si ne izbirajo nujno
sami opredelitve teh stališč, ker so njihove izkušnje pogojene s pogoji v širši družbi. Npr.
integracijo lahko izberejo in jo uspešno izvajajo le, če je širša družba odprta in inkluzivna
