Page 70 - Alenka Gril in Asja Videčnik, Oblikovanje državljanske identitete mladih v šoli, Digitalna knjižnica, Documenta 3
P. 70
rasnimi in narodnostnimi stališči, šibkejše med narodnostnimi in socioekonomski-
mi stališči, najšibkejše pa med rasnimi stališči in stališči do otrok s posebnimi potrebami z
drugimi socialnimi stališči. Do vrstnikov iz slednjih dveh socialnih kategorij mladostniki
večinoma izražajo negativna stališča, medtem ko je izražena naklonjenost do stikov z vr-
stniki druge narodnosti in SES pogostejša.
Z naraščajočo starostjo mladostnikov (od 11.-12. leta do 17.-18. leta) se zmanjšuje po-
gostost negativnih stališč do vrstnikov drugih narodnosti in rase, različnega SES in do
otrok s posebnimi potrebami. Obenem narašča pogostost pozitivnih stališč do vrstnikov
iz vseh naštetih socialnih skupin. Pokazale so se tudi razlike v socialnih stališčih med
starejšimi mladostniki glede na tip šole, ki jo obiskujejo. Dijaki tehniških šol pogosteje
od drugih izražajo odklonilen odnos do vrstnikov druge narodnosti in druge rase ter do
otrok s posebnimi potrebami. Spolne razlike so se izrazile pri stališčih do narodnosti, rase
in otrok s posebnimi potrebami, ne pa tudi pri stališčih do različnega SES. Fantje pogoste-
je kot dekleta izražajo negativna stališča do vrstnikov druge narodnosti in rase. Dekleta so
pogosteje kot fantje izrazila naklonjenost do vrstnikov s posebnimi potrebami.
Med mladostniki večinske in manjšinskih narodnosti so se pokazale razlike v izraže-
nih socialnih stališčih. Mladostniki večinskega naroda, Slovenci, pogosteje izražajo nega-
tivna stališča do vrstnikov druge narodnosti, medtem ko so negativna stališča do vrstni-
kov druge rase in različnega SES pogosteje izražali mladostniki manjšinskih narodnosti,
t. i. Neslovenci.
Slednji pa so pogosteje izražali pozitivna stališča do drugih dveh socialnih skupin: po-
gosteje kot Slovenci se družijo z vrstniki druge narodnosti (prav tako tudi mladostniki
multiple narodnosti) in otroki s posebnimi potrebami. Mladostniki večinske narodnosti,
Slovenci, pa se pogosteje družijo z bogatejšimi vrstniki. Pokazala pa se je tudi povezanost
socialnih stališč in stopnje narodnostne identifikacije. Mladostniki, ki se čutijo bolj pripa-
dni svoji narodnostni skupini, so pogosteje izražali odklonilna stališča do vrstnikov druge
narodnosti in rase ter različnega socioekonomskega položaja.
Narodnostno bolj raznoliki razredi, v katerih imajo mladostniki možnost medsebojne-
ga druženja z vrstniki različnih narodnosti, spodbujajo pozitivna stališča oz. sprejemanje
pripadnikov drugih narodnosti, vrstnikov s posebnimi potrebami in tistih z nižjim socio-
ekonomskim položajem. Obenem pa ne spodbujajo preferenc do pripadnikov druge rase.
Narodnostno bolj homogeni razredi spodbujajo preference do vrstnikov z višjim socio-
ekonomskim položajem in odklonilen odnos do vrstnikov druge narodnosti.
Učna uspešnost mladostnikov se je pokazala kot eden od dejavnikov njihovih social-
nih stališč. Mladostniki z višjim učnim uspehom pogosteje izražajo negativna stališča do
mi stališči, najšibkejše pa med rasnimi stališči in stališči do otrok s posebnimi potrebami z
drugimi socialnimi stališči. Do vrstnikov iz slednjih dveh socialnih kategorij mladostniki
večinoma izražajo negativna stališča, medtem ko je izražena naklonjenost do stikov z vr-
stniki druge narodnosti in SES pogostejša.
Z naraščajočo starostjo mladostnikov (od 11.-12. leta do 17.-18. leta) se zmanjšuje po-
gostost negativnih stališč do vrstnikov drugih narodnosti in rase, različnega SES in do
otrok s posebnimi potrebami. Obenem narašča pogostost pozitivnih stališč do vrstnikov
iz vseh naštetih socialnih skupin. Pokazale so se tudi razlike v socialnih stališčih med
starejšimi mladostniki glede na tip šole, ki jo obiskujejo. Dijaki tehniških šol pogosteje
od drugih izražajo odklonilen odnos do vrstnikov druge narodnosti in druge rase ter do
otrok s posebnimi potrebami. Spolne razlike so se izrazile pri stališčih do narodnosti, rase
in otrok s posebnimi potrebami, ne pa tudi pri stališčih do različnega SES. Fantje pogoste-
je kot dekleta izražajo negativna stališča do vrstnikov druge narodnosti in rase. Dekleta so
pogosteje kot fantje izrazila naklonjenost do vrstnikov s posebnimi potrebami.
Med mladostniki večinske in manjšinskih narodnosti so se pokazale razlike v izraže-
nih socialnih stališčih. Mladostniki večinskega naroda, Slovenci, pogosteje izražajo nega-
tivna stališča do vrstnikov druge narodnosti, medtem ko so negativna stališča do vrstni-
kov druge rase in različnega SES pogosteje izražali mladostniki manjšinskih narodnosti,
t. i. Neslovenci.
Slednji pa so pogosteje izražali pozitivna stališča do drugih dveh socialnih skupin: po-
gosteje kot Slovenci se družijo z vrstniki druge narodnosti (prav tako tudi mladostniki
multiple narodnosti) in otroki s posebnimi potrebami. Mladostniki večinske narodnosti,
Slovenci, pa se pogosteje družijo z bogatejšimi vrstniki. Pokazala pa se je tudi povezanost
socialnih stališč in stopnje narodnostne identifikacije. Mladostniki, ki se čutijo bolj pripa-
dni svoji narodnostni skupini, so pogosteje izražali odklonilna stališča do vrstnikov druge
narodnosti in rase ter različnega socioekonomskega položaja.
Narodnostno bolj raznoliki razredi, v katerih imajo mladostniki možnost medsebojne-
ga druženja z vrstniki različnih narodnosti, spodbujajo pozitivna stališča oz. sprejemanje
pripadnikov drugih narodnosti, vrstnikov s posebnimi potrebami in tistih z nižjim socio-
ekonomskim položajem. Obenem pa ne spodbujajo preferenc do pripadnikov druge rase.
Narodnostno bolj homogeni razredi spodbujajo preference do vrstnikov z višjim socio-
ekonomskim položajem in odklonilen odnos do vrstnikov druge narodnosti.
Učna uspešnost mladostnikov se je pokazala kot eden od dejavnikov njihovih social-
nih stališč. Mladostniki z višjim učnim uspehom pogosteje izražajo negativna stališča do
