Page 69 - Alenka Gril in Asja Videčnik, Oblikovanje državljanske identitete mladih v šoli, Digitalna knjižnica, Documenta 3
P. 69
žin z enakim SES in bi se družili tudi z revnejšimi (prva skupina). Rezultati kažejo, da
se rasne preference do druženja z vrstniki druge rase povezujejo s preferencami do boga-
tejših vrstnikov. Mladostniki z negativnimi rasnimi stališči pa izražajo manj diferenciira-
na stališča do vrstnikov z različnim socialnoekonomskim položajem.
Izražen odnos mladostnikov do svojih vrstnikov glede na raso in posebne potrebe je
statistično značilno skladen ( χ2 868) = 75,40; p = ,000; φ = ,295), korelacija je nizka. Naj-
(4,
večji delež (30,3 %) mladostnikov, ki se ne želijo družiti z vrstniki druge barve polti (prva
skupina), se ne želi družiti z OPP (druga skupina). Največji delež (10,3 %) mladostnikov,
ki bi se družili z vrstniki druge barve polti (druga skupina), se ne želijo družiti z OPP
(druga skupina). Največji delež (16,2 %) mladostnikov, ki se družijo z vrstniki iste in dru-
ge barve polti (tretja skupina), se ne želijo družiti z OPP (druga skupina), nekoliko manj
kot desetina pa se z njimi druži (prva skupina) in enako bi se jih tudi družilo z OPP (tre-
tja skupina). Ti rezultati kažejo, da ima večina mladostnikov z odklonilnim odnosom do
vrstnikov s posebnimi potrebami tudi odklonilen odnos do vrstnikov druge rase. Mlado-
stniki, ki se družijo z vrstniki druge rase pa so pogosteje naklonjeni ali se družijo z vrstni-
ki s posebnimi potrebami.
Izražen odnos mladostnikov do svojih vrstnikov glede na SES in posebne potrebe je
statistično značilno skladen ( χ2 868) = 59,95; p = ,000; φ = ,263), korelacija je nizka. Naj-
(4,
večji delež (22,8 %) mladostnikov, ki se v različnih kontekstih družijo z vrstniki iz družin
z enakim SES in bi se družili tudi z revnejšimi vrstniki (prva skupina), se ne želi družiti z
OPP (druga skupina), desetina pa se jih z njimi druži (prva skupina). Največji delež (22,4
%) mladostnikov, ki se družijo z vrstniki iz bogatejših družin (druga skupina), se ne želi
družiti z OPP (druga skupina), sedmina se jih z njimi druži (prva skupina), desetina pa bi
se želela družiti z OPP (tretja skupina). Največji delež (11,6 %) mladostnikov, ki se ne že-
lijo družiti z vrstniki iz družin z različnim SES (tretja skupina), se ne želi družiti z OPP
(druga skupina). Rezultati kažejo, da so najpogosteje naklonjeni vrstnikom s posebnimi
potrebami mladostniki, ki se družijo z bogatejšimi vrstniki. Odklonilen odnos do otrok s
posebnimi potrebami pa najpogosteje izražajo mladostniki, ki so tudi nenaklonjeni dru-
ženju z vrstniki iz drugačnega socialnoekonomskega položaja.
Povzetek
Stališča mladostnikov do različnih socialnih skupin se medsebojno ujemajo. Največja
skladnost se kaže v odklonilnem odnosu do vseh različnih socialnih skupin (glede na na-
rodnost, raso, SES in posebne potrebe). Obenem mladostniki izražajo tudi skladne pre-
ference do vrstnikov iz različnih socialnih skupin. Najmočnejše povezave so se pokazale
se rasne preference do druženja z vrstniki druge rase povezujejo s preferencami do boga-
tejših vrstnikov. Mladostniki z negativnimi rasnimi stališči pa izražajo manj diferenciira-
na stališča do vrstnikov z različnim socialnoekonomskim položajem.
Izražen odnos mladostnikov do svojih vrstnikov glede na raso in posebne potrebe je
statistično značilno skladen ( χ2 868) = 75,40; p = ,000; φ = ,295), korelacija je nizka. Naj-
(4,
večji delež (30,3 %) mladostnikov, ki se ne želijo družiti z vrstniki druge barve polti (prva
skupina), se ne želi družiti z OPP (druga skupina). Največji delež (10,3 %) mladostnikov,
ki bi se družili z vrstniki druge barve polti (druga skupina), se ne želijo družiti z OPP
(druga skupina). Največji delež (16,2 %) mladostnikov, ki se družijo z vrstniki iste in dru-
ge barve polti (tretja skupina), se ne želijo družiti z OPP (druga skupina), nekoliko manj
kot desetina pa se z njimi druži (prva skupina) in enako bi se jih tudi družilo z OPP (tre-
tja skupina). Ti rezultati kažejo, da ima večina mladostnikov z odklonilnim odnosom do
vrstnikov s posebnimi potrebami tudi odklonilen odnos do vrstnikov druge rase. Mlado-
stniki, ki se družijo z vrstniki druge rase pa so pogosteje naklonjeni ali se družijo z vrstni-
ki s posebnimi potrebami.
Izražen odnos mladostnikov do svojih vrstnikov glede na SES in posebne potrebe je
statistično značilno skladen ( χ2 868) = 59,95; p = ,000; φ = ,263), korelacija je nizka. Naj-
(4,
večji delež (22,8 %) mladostnikov, ki se v različnih kontekstih družijo z vrstniki iz družin
z enakim SES in bi se družili tudi z revnejšimi vrstniki (prva skupina), se ne želi družiti z
OPP (druga skupina), desetina pa se jih z njimi druži (prva skupina). Največji delež (22,4
%) mladostnikov, ki se družijo z vrstniki iz bogatejših družin (druga skupina), se ne želi
družiti z OPP (druga skupina), sedmina se jih z njimi druži (prva skupina), desetina pa bi
se želela družiti z OPP (tretja skupina). Največji delež (11,6 %) mladostnikov, ki se ne že-
lijo družiti z vrstniki iz družin z različnim SES (tretja skupina), se ne želi družiti z OPP
(druga skupina). Rezultati kažejo, da so najpogosteje naklonjeni vrstnikom s posebnimi
potrebami mladostniki, ki se družijo z bogatejšimi vrstniki. Odklonilen odnos do otrok s
posebnimi potrebami pa najpogosteje izražajo mladostniki, ki so tudi nenaklonjeni dru-
ženju z vrstniki iz drugačnega socialnoekonomskega položaja.
Povzetek
Stališča mladostnikov do različnih socialnih skupin se medsebojno ujemajo. Največja
skladnost se kaže v odklonilnem odnosu do vseh različnih socialnih skupin (glede na na-
rodnost, raso, SES in posebne potrebe). Obenem mladostniki izražajo tudi skladne pre-
ference do vrstnikov iz različnih socialnih skupin. Najmočnejše povezave so se pokazale
