Page 68 - Alenka Gril in Asja Videčnik, Oblikovanje državljanske identitete mladih v šoli, Digitalna knjižnica, Documenta 3

Izražen odnos mladostnikov do svojih vrstnikov glede na narodnost in posebne potre-

be je statistično značilno skladen ( χ2 868) = 145,34; p = ,000; φ = ,409), korelacija je zmer-
(4,
no visoka. Največji delež (14,9 %) mladostnikov, ki se družijo z vrstniki iste in druge na-

rodnosti (prva skupina), se ne želi družiti z OPP (druga skupina), desetina pa se jih druži z

OPP (prva skupina). Največji delež (19,8 %) mladostnikov, ki bi se družili z vrstniki dru-

ge in iste narodnosti (druga skupina), se ne želi družiti z OPP (druga skupina), več kot de-

setina pa se z njimi druži (prva skupina) in enak delež bi se jih z njimi želelo družiti (tretja

skupina). Največji delež (22,1 %) mladostnikov, ki se ne želijo družiti z vrstniki druge na-

rodnosti (tretja skupina), se ne želi družiti z OPP (druga skupina). Največja skladnost se

je pokazala med odklonilnimi stališči mladostnikov do pripadnikov druge narodnosti in

otrok s posebnimi potrebami. Podobno kot pri negativnih rasnih stališčih, večina mlado-

stnikov izraža odklonilen odnos do OPP. Nekoliko pogosteje so jim naklonjeni tisti mla-

dostniki, ki imajo stike z vrstniki drugih narodnosti ali pa so le-tem naklonjeni.

Izražen odnos mladostnikov do svojih vrstnikov glede na narodnost in SES je stati-

stično značilno skladen ( χ2 868) = 91,10; p = ,000; φ = ,324), korelacija je nizka. Največji
(4,
delež (20,5 %) mladostnikov, ki se družijo z vrstniki iste in druge narodnosti (prva skupi-

na), se druži z vrstniki iz bogatejših družin (druga skupina). Največji delež (20,0 %) mla-

dostnikov, ki bi se družili z vrstniki druge in iste narodnosti (druga skupina), se druži z vr-

stniki iz bogatejših družin (druga skupina) in približno enak delež se druži tudi z vrstni-

ki iz družin z enakim SES in bi se družili tudi z revnejšimi (prva skupina). Največji delež

(10,9 %) mladostnikov, ki se ne želi družiti z vrstniki druge narodnosti (tretja skupina), se

druži z vrstniki iz družin z enakim SES in bi se družili tudi z revnejšimi (prva skupina).

Rezultati kažejo, da mladostniki, ki imajo stike z vrstniki druge narodnosti ali so jim na-

klonjeni, pogosto izražajo preference do bogatejših vrstnikov. Odklonilen odnos do dru-

gih narodnosti pa se povezuje s pogostejšimi stiki z vrstniki z enakim SES.

Izražen odnos mladostnikov do svojih vrstnikov glede na raso in SES je statistično

značilno skladen ( χ2 868) = 67,16; p = ,000; φ = ,278), korelacija je nizka. Največji delež
(4,
(18,4 %) mladostnikov, ki se ne želijo družiti z vrstniki druge barve polti (prva skupina),

se druži z vrstniki iz družin z enakim SES in bi se družili tudi z revnejšimi (prva skupina),

nekoliko manj (15,2 %) pa se jih druži z vrstniki iz bogatejših družin (druga skupina), sko-

raj desetina pa se jih ne želi družiti z vrstniki iz družin z drugačnim SES (tretja skupina).

Največji delež (12,6 %) mladostnikov, ki bi se družili z vrstniki druge barve polti (druga

skupina), se jih druži z vrstniki iz bogatejših družin (druga skupina). Največji delež (19,4

%) mladostnikov, ki se druži z vrstniki iste in druge barve polti (tretja skupina), se druži

z vrstniki iz bogatejših družin (druga skupina), več kot desetina pa se druži z vrstniki iz

