Page 67 - Alenka Gril in Asja Videčnik, Oblikovanje državljanske identitete mladih v šoli, Digitalna knjižnica, Documenta 3
P. 67
Mladostniki z različnim odnosom do vrstnikov glede na SES se med seboj razlikuje-
jo v učnem uspehu (ANOVA: F(2,863) = 5,80; p = ,003; η2 = ,013). Najvišji povprečni učni
uspeh dosegajo mladostniki, ki se ne želijo družiti z vrstniki z drugačnim SES (M = 3,88;
SD = ,90), nekoliko nižji tisti, ki se družijo z vrstniki z enakim SES in bi se tudi z revnej-
šimi (M = 3,72; SD = ,90), in najnižji uspeh tisti, ki se družijo z vrstniki iz bogatejših sku-
pin (M = 3,58; SD = ,90). Med prvima dvema in drugima dvema skupinama ni razlik v
učnem uspehu, medtem ko se prva skupina razlikuje v učnem uspehu od tretje skupine (p
= ,005). Rezultati kažejo na večje preference do vrstnikov z višjim socioekonomskim stu-
som (bogatejših) med mladostniki z nižjim akademskim statusom (učno manj uspešni).
Mladostniki z visokim akademskim statusom pa pogosteje izražajo odklonilen odnos do
vrstnikov z drugačnim SES. Tudi ti rezultati so skladni s predpostavkami teorije social-
ne kategorizacije in kažejo na to, da je učni uspeh pomemben označevalec socialnega po-
ložaja ljudi, ki usmerja medskupinska stališča mladostnikov. Preference do pripadnikov
skupin z višjim položajem so se pokazale tudi na področjih narodnostnih in rasnih stališč
otrok in mladostnikov, kakor tudi negativnejša stališča do drugih skupin med pripadniki
skupin z višjim družbenim položajem, tako v pričujoči raziskavi kot v nekaterih študijah
v drugih državah (npr. v Fishbein, 2002).
Razlike in ujemanja med stališči mladostnikov
do različnih socialnih skupin
Izražen odnos mladostnikov do svojih vrstnikov glede na narodnost in raso je stati-
stično značilno sk laden ( χ2 868) = 182,82; p = ,000; φ = ,459), korelacija je zmerno viso-
(4,
ka. Največji delež (14,7 %) mladostnikov, ki se druži z vrstniki iste in druge narodnosti
(prva skupina), se ne želi družiti z vrstniki druge barve polti (prva skupina), desetina pa se
z njimi druži (tretja skupina). Največji delež (21,4 %) mladostnikov, ki bi se družili z vr-
stniki druge in iste narodnosti (druga skupina), se druži z vrstniki iste in druge barve pol-
ti (tretja skupina). Največji delež (19,1 %) mladostnikov, ki se ne želi družiti z vrstniki dru-
ge narodnosti (tretja skupina), se ne želi družiti z vrstniki druge barve polti (prva skupi-
na). Največja skladnost se je pokazala med odklonilnimi stališči mladostnikov do pripa-
dnikov druge narodnosti in druge rase. Sicer pa tudi mladostniki, ki sprejemajo vrstnike
druge narodnosti, v veliki meri izražajo negativna rasna stališča. Pogostost negativnih ra-
snih stališč med mladostniki v Sloveniji najbrž lahko pojasnimo s skorajšnjo odsotnostjo
pripadnikov drugih ras med prebivalstvom in posledično pomanjkanju možnosti za stike
z njimi in medsebojno spoznavanje.
jo v učnem uspehu (ANOVA: F(2,863) = 5,80; p = ,003; η2 = ,013). Najvišji povprečni učni
uspeh dosegajo mladostniki, ki se ne želijo družiti z vrstniki z drugačnim SES (M = 3,88;
SD = ,90), nekoliko nižji tisti, ki se družijo z vrstniki z enakim SES in bi se tudi z revnej-
šimi (M = 3,72; SD = ,90), in najnižji uspeh tisti, ki se družijo z vrstniki iz bogatejših sku-
pin (M = 3,58; SD = ,90). Med prvima dvema in drugima dvema skupinama ni razlik v
učnem uspehu, medtem ko se prva skupina razlikuje v učnem uspehu od tretje skupine (p
= ,005). Rezultati kažejo na večje preference do vrstnikov z višjim socioekonomskim stu-
som (bogatejših) med mladostniki z nižjim akademskim statusom (učno manj uspešni).
Mladostniki z visokim akademskim statusom pa pogosteje izražajo odklonilen odnos do
vrstnikov z drugačnim SES. Tudi ti rezultati so skladni s predpostavkami teorije social-
ne kategorizacije in kažejo na to, da je učni uspeh pomemben označevalec socialnega po-
ložaja ljudi, ki usmerja medskupinska stališča mladostnikov. Preference do pripadnikov
skupin z višjim položajem so se pokazale tudi na področjih narodnostnih in rasnih stališč
otrok in mladostnikov, kakor tudi negativnejša stališča do drugih skupin med pripadniki
skupin z višjim družbenim položajem, tako v pričujoči raziskavi kot v nekaterih študijah
v drugih državah (npr. v Fishbein, 2002).
Razlike in ujemanja med stališči mladostnikov
do različnih socialnih skupin
Izražen odnos mladostnikov do svojih vrstnikov glede na narodnost in raso je stati-
stično značilno sk laden ( χ2 868) = 182,82; p = ,000; φ = ,459), korelacija je zmerno viso-
(4,
ka. Največji delež (14,7 %) mladostnikov, ki se druži z vrstniki iste in druge narodnosti
(prva skupina), se ne želi družiti z vrstniki druge barve polti (prva skupina), desetina pa se
z njimi druži (tretja skupina). Največji delež (21,4 %) mladostnikov, ki bi se družili z vr-
stniki druge in iste narodnosti (druga skupina), se druži z vrstniki iste in druge barve pol-
ti (tretja skupina). Največji delež (19,1 %) mladostnikov, ki se ne želi družiti z vrstniki dru-
ge narodnosti (tretja skupina), se ne želi družiti z vrstniki druge barve polti (prva skupi-
na). Največja skladnost se je pokazala med odklonilnimi stališči mladostnikov do pripa-
dnikov druge narodnosti in druge rase. Sicer pa tudi mladostniki, ki sprejemajo vrstnike
druge narodnosti, v veliki meri izražajo negativna rasna stališča. Pogostost negativnih ra-
snih stališč med mladostniki v Sloveniji najbrž lahko pojasnimo s skorajšnjo odsotnostjo
pripadnikov drugih ras med prebivalstvom in posledično pomanjkanju možnosti za stike
z njimi in medsebojno spoznavanje.
