Page 66 - Alenka Gril in Asja Videčnik, Oblikovanje državljanske identitete mladih v šoli, Digitalna knjižnica, Documenta 3
P. 66
Stopnja narodnostne pripadnosti se statistično značilno razlikuje med mladostniki, ki
izražajo različen odnos do vrstnikov glede na SES (ANOVA: F(2,860) = 5,03; p = ,007; η2 =
,012). Najvišjo stopnjo narodne pripadnosti imajo mladostniki, ki se ne želijo družiti z vr-
stniki iz družin z različnim SES (M = 8,15; SD = 3,05). Nižja je pri tistih, ki se v različnih
kontekstih družijo z vrstniki iz družin z enakim SES in bi se družili tudi z revnejšimi vr-
stniki (M = 8,74; SD = 2,79) in najnižja pri mladostnikih, ki se družijo z vrstniki iz bo-
gatejših družin (M = 9,12; SD = 3,12). Skupina mladostnikov, ki se ne želijo družiti z vr-
stniki iz družin z različnim SES, se značilno razlikuje (Bonferronijev post-hoc test) od ti-
stih, ki se družijo z vrstniki iz bogatejših družin (p = ,007). Najbolj odklonilna stališča do
vrstnikov z različnim SES imajo mladostniki z visoko stopnjo narodnostne identifikaci-
je. Največ stikov z bogatejšimi vrstniki pa imajo mladostniki z najnižjo stopnjo narodno-
stne identifikacije. Če primerjamo te rezultate s predhodno analizo razlik v stališčih do
socioekonomskih skupin med pripadniki različne narodnosti, ugotovimo, da se prekriva-
jo stališča mladostnikov iz manjšinskih narodnostnih skupin in mladostnikov z višjo sto-
pnjo narodnostne identifikacije ter stališča mladostnikov večinske narodnosti in tistih z
nižjo stopnjo narodnostne identifikacije. Sklepamo lahko, da gre pri prvih za mladostni-
ke, ki prepoznavajo nižji družbeni status svoje narodnostne skupine, in skozi odklonilna
stališča do skupin z različnim SES vzpostavljajo pozitivno razlikovalno prednost statusa
narodnosti v primerjavi s socioekonomskim statusom. Tudi socioekonomska stališča dru-
ge skupine mladostnikov, ki so večinske narodnosti, so osnovana na prepoznavanju višje-
ga družbenega statusa svoje narodnostne skupine, ki vzpodbudi preference do stikov z lju-
dmi iz skupin z višjim položajem tudi glede na druge socialne kategorije.
Odnos mladostnikov do vrstnikov različnega SES se statistično značilno razliku-
je glede na indeks narodnostne raznolikosti razreda (Kruskal-Wallis test: H(2,868)=10,69;
p=,005). Mladostniki, ki se družijo z vrstniki iz bogatejših družin, prihajajo iz razredov z
nižjo stopnjo narodnostne raznolikosti (M = ,20; SD = ,21), kot mladostniki, ki se ne že-
lijo družiti z vrstniki iz družin z drugačnim SES (M = ,26; SD = ,25), in tisti, ki se družijo
z vrstniki iz družin z enakim SES in bi se družili tudi z revnejšimi vrstniki (M = ,26; SD
= ,25). Prva skupina mladostnikov se tudi statistično značilno razlikuje (Hodges-Lehman
post-hoc test) od zadnje skupine (p = ,006). Narodnostno bolj homogeni razredi spodbu-
jajo preference do pripadnikov z višjim socioekonomskim položajem, medtem ko naro-
dnostno bolj raznoliki razredi, v katerih imajo mladostniki možnost medsebojnega dru-
ženja z vrstniki različnih narodnosti, spodbujajo naklonjenost do pripadnikov z nižjim
socioekonomskim položajem.
izražajo različen odnos do vrstnikov glede na SES (ANOVA: F(2,860) = 5,03; p = ,007; η2 =
,012). Najvišjo stopnjo narodne pripadnosti imajo mladostniki, ki se ne želijo družiti z vr-
stniki iz družin z različnim SES (M = 8,15; SD = 3,05). Nižja je pri tistih, ki se v različnih
kontekstih družijo z vrstniki iz družin z enakim SES in bi se družili tudi z revnejšimi vr-
stniki (M = 8,74; SD = 2,79) in najnižja pri mladostnikih, ki se družijo z vrstniki iz bo-
gatejših družin (M = 9,12; SD = 3,12). Skupina mladostnikov, ki se ne želijo družiti z vr-
stniki iz družin z različnim SES, se značilno razlikuje (Bonferronijev post-hoc test) od ti-
stih, ki se družijo z vrstniki iz bogatejših družin (p = ,007). Najbolj odklonilna stališča do
vrstnikov z različnim SES imajo mladostniki z visoko stopnjo narodnostne identifikaci-
je. Največ stikov z bogatejšimi vrstniki pa imajo mladostniki z najnižjo stopnjo narodno-
stne identifikacije. Če primerjamo te rezultate s predhodno analizo razlik v stališčih do
socioekonomskih skupin med pripadniki različne narodnosti, ugotovimo, da se prekriva-
jo stališča mladostnikov iz manjšinskih narodnostnih skupin in mladostnikov z višjo sto-
pnjo narodnostne identifikacije ter stališča mladostnikov večinske narodnosti in tistih z
nižjo stopnjo narodnostne identifikacije. Sklepamo lahko, da gre pri prvih za mladostni-
ke, ki prepoznavajo nižji družbeni status svoje narodnostne skupine, in skozi odklonilna
stališča do skupin z različnim SES vzpostavljajo pozitivno razlikovalno prednost statusa
narodnosti v primerjavi s socioekonomskim statusom. Tudi socioekonomska stališča dru-
ge skupine mladostnikov, ki so večinske narodnosti, so osnovana na prepoznavanju višje-
ga družbenega statusa svoje narodnostne skupine, ki vzpodbudi preference do stikov z lju-
dmi iz skupin z višjim položajem tudi glede na druge socialne kategorije.
Odnos mladostnikov do vrstnikov različnega SES se statistično značilno razliku-
je glede na indeks narodnostne raznolikosti razreda (Kruskal-Wallis test: H(2,868)=10,69;
p=,005). Mladostniki, ki se družijo z vrstniki iz bogatejših družin, prihajajo iz razredov z
nižjo stopnjo narodnostne raznolikosti (M = ,20; SD = ,21), kot mladostniki, ki se ne že-
lijo družiti z vrstniki iz družin z drugačnim SES (M = ,26; SD = ,25), in tisti, ki se družijo
z vrstniki iz družin z enakim SES in bi se družili tudi z revnejšimi vrstniki (M = ,26; SD
= ,25). Prva skupina mladostnikov se tudi statistično značilno razlikuje (Hodges-Lehman
post-hoc test) od zadnje skupine (p = ,006). Narodnostno bolj homogeni razredi spodbu-
jajo preference do pripadnikov z višjim socioekonomskim položajem, medtem ko naro-
dnostno bolj raznoliki razredi, v katerih imajo mladostniki možnost medsebojnega dru-
ženja z vrstniki različnih narodnosti, spodbujajo naklonjenost do pripadnikov z nižjim
socioekonomskim položajem.
