Page 65 - Alenka Gril in Asja Videčnik, Oblikovanje državljanske identitete mladih v šoli, Digitalna knjižnica, Documenta 3
P. 65
da, več kot polovica, se uvršča v prvo skupino – se družijo z vrstniki iz družin z ena-
kim SES in bi se družili tudi z revnejšimi vrstniki, v drugih dveh skupinah jih je približno
enako (četrtina oz. petina). Več kot polovica dijakov 3. letnika pa se uvršča v drugo skupi-
no – se družijo z vrstniki iz bogatejših družin, tretjina pa v prvo – se družijo z vrstniki iz
družin z enakim SES in bi se družili tudi z revnejšimi vrstniki. S starostjo mladostnikov
se kaže upad odklonilnega odnosa do vrstnikov iz družin z drugačnim socioekonomskim
položajem. Pri starejših mladostnikih se zmanjšajo tudi preference za druženje z vrstniki
iz enakega socioekonomskega položaja. S starostjo pa narašča naklonjenost in druženje z
vrstniki iz višjega socioekonomskega položaja.
Mladostniki iz osnovne in srednje šole se statistično značilno različno razporejajo v tri
skupine glede na odnos do vrstnikov po SES (χ2(2, 868) = 101,06; p = ,000; V = ,341). Veči-
na osnovnošolcev je v prvi skupini – se družijo z vrstniki z enakim SES in bi se z revnejši-
mi tudi (50,4%), manj v tretji skupini – se ne želijo družiti z vrstniki z različnim SES (26,8
%), najmanj v drugi skupini – se družijo z vrstniki iz bogatejših družin (22,8 %). Večina
dijakov je v drugi skupini – se družijo z vrstniki iz bogatejših družin (56,8 %), manj v prvi
– se družijo z vrstniki, enakimi po SES in bi se z revnejšimi tudi (35,4 %) in zelo malo v
tretji skupini – se ne želijo družiti z vrstniki z različnim SES (7,9 %). Primerjava stališč do
pripadnikov različnih socioekonomskih skupin med mladostniki v osnovnih in srednjih
šolah se ujema z razlikami, ki so se pokazale v analizi treh starostnih skupin. Med zgo-
dnjim in poznim mladostništvom se znižajo preference za druženje s sebi enakimi vrstni-
ki po SES, zniža pa se tudi odklonilen odnos do vrstnikov iz različnega SES; bogatejših ali
revnejših. Obenem naraste sprejemanje oz. stiki z bogatejšimi vrstniki.
Odnos mladostnikov do vrstnikov glede na SES se ne razlikuje po tipu srednje šole ali spolu.
Med tremi različnimi narodnostnimi skupinami mladostnikov (Slovenci, Nesloven-
ci in multiple narodnosti) so statistično značilne razlike v izraženem odnosu do vrstnikov
glede na SES ( χ2 853) = 10,13; p = ,038; φ = ,109). Skoraj polovica Slovencev se uvršča v
(4,
drugo skupino – se družijo z vrstniki iz bogatejših družin, dve petini pa v prvo skupino –
se družijo z vrstniki iz družin z enakim SES in bi se družili tudi z revnejšimi vrstniki. V
prvi dve skupini se Neslovenci uvrščajo v približno enakih deležih (dve petini), petina pa
jih je v tretji skupini – se ne želijo družiti z vrstniki iz družin z različnim SES. Mladostni-
ki multiple narodnosti pa so večinoma (več kot polovica) v prvi skupini – se družijo z vr-
stniki iz družin z enakim SES in bi se družili tudi z revnejšimi vrstniki, tretjina pa v dru-
gi – se družijo z vrstniki iz bogatejših družin. Najpogosteje izražajo odklonilen odnos do
vrstnikov z različnim SES mladostniki iz manjšinskih narodnostnih skupin. Mladostniki
večinske narodnosti, Slovenci, pa se pogosteje družijo z bogatejšimi vrstniki.
kim SES in bi se družili tudi z revnejšimi vrstniki, v drugih dveh skupinah jih je približno
enako (četrtina oz. petina). Več kot polovica dijakov 3. letnika pa se uvršča v drugo skupi-
no – se družijo z vrstniki iz bogatejših družin, tretjina pa v prvo – se družijo z vrstniki iz
družin z enakim SES in bi se družili tudi z revnejšimi vrstniki. S starostjo mladostnikov
se kaže upad odklonilnega odnosa do vrstnikov iz družin z drugačnim socioekonomskim
položajem. Pri starejših mladostnikih se zmanjšajo tudi preference za druženje z vrstniki
iz enakega socioekonomskega položaja. S starostjo pa narašča naklonjenost in druženje z
vrstniki iz višjega socioekonomskega položaja.
Mladostniki iz osnovne in srednje šole se statistično značilno različno razporejajo v tri
skupine glede na odnos do vrstnikov po SES (χ2(2, 868) = 101,06; p = ,000; V = ,341). Veči-
na osnovnošolcev je v prvi skupini – se družijo z vrstniki z enakim SES in bi se z revnejši-
mi tudi (50,4%), manj v tretji skupini – se ne želijo družiti z vrstniki z različnim SES (26,8
%), najmanj v drugi skupini – se družijo z vrstniki iz bogatejših družin (22,8 %). Večina
dijakov je v drugi skupini – se družijo z vrstniki iz bogatejših družin (56,8 %), manj v prvi
– se družijo z vrstniki, enakimi po SES in bi se z revnejšimi tudi (35,4 %) in zelo malo v
tretji skupini – se ne želijo družiti z vrstniki z različnim SES (7,9 %). Primerjava stališč do
pripadnikov različnih socioekonomskih skupin med mladostniki v osnovnih in srednjih
šolah se ujema z razlikami, ki so se pokazale v analizi treh starostnih skupin. Med zgo-
dnjim in poznim mladostništvom se znižajo preference za druženje s sebi enakimi vrstni-
ki po SES, zniža pa se tudi odklonilen odnos do vrstnikov iz različnega SES; bogatejših ali
revnejših. Obenem naraste sprejemanje oz. stiki z bogatejšimi vrstniki.
Odnos mladostnikov do vrstnikov glede na SES se ne razlikuje po tipu srednje šole ali spolu.
Med tremi različnimi narodnostnimi skupinami mladostnikov (Slovenci, Nesloven-
ci in multiple narodnosti) so statistično značilne razlike v izraženem odnosu do vrstnikov
glede na SES ( χ2 853) = 10,13; p = ,038; φ = ,109). Skoraj polovica Slovencev se uvršča v
(4,
drugo skupino – se družijo z vrstniki iz bogatejših družin, dve petini pa v prvo skupino –
se družijo z vrstniki iz družin z enakim SES in bi se družili tudi z revnejšimi vrstniki. V
prvi dve skupini se Neslovenci uvrščajo v približno enakih deležih (dve petini), petina pa
jih je v tretji skupini – se ne želijo družiti z vrstniki iz družin z različnim SES. Mladostni-
ki multiple narodnosti pa so večinoma (več kot polovica) v prvi skupini – se družijo z vr-
stniki iz družin z enakim SES in bi se družili tudi z revnejšimi vrstniki, tretjina pa v dru-
gi – se družijo z vrstniki iz bogatejših družin. Najpogosteje izražajo odklonilen odnos do
vrstnikov z različnim SES mladostniki iz manjšinskih narodnostnih skupin. Mladostniki
večinske narodnosti, Slovenci, pa se pogosteje družijo z bogatejšimi vrstniki.
