Page 63 - Alenka Gril in Asja Videčnik, Oblikovanje državljanske identitete mladih v šoli, Digitalna knjižnica, Documenta 3
P. 63
bami: pogosteje imajo z njimi stike mladostniki manjšinskih narodnosti, Slovenci pa
pogosteje izražajo naklonjenost do njih. Mladostniki multiple narodnosti imajo podobna
stališča do otrok s posebnimi potrebami kot Slovenci.
Odnos mladostnikov do vrstnikov s posebnimi potrebami se statistično značilno razli-
kuje glede na indeks narodnostne raznolikosti razreda (Kruskal-Wallis test: H(2,868)=9,75;
p=,008). Mladostniki, ki se družijo z OPP, prihajajo iz razredov z višjo stopnjo narodno-
stne raznolikosti (M = ,27; SD = ,25) kot mladostniki, ki se ne želijo družiti z OPP (M
= ,22; SD = ,23), in tisti, ki bi se želeli družiti z njimi (M = ,20; SD = ,20). Prva skupi-
na mladostnikov se tudi statistično značilno razlikuje (Hodges-Lehman post-hoc test) od
obeh drugih skupin (p1 = ,031; p2 = ,012). Razredni kontekst, ki omogoča druženje s so-
šolci različnih narodnosti, pri mladostnikih spodbuja tudi pozitiven odnos do vrstnikov
s posebnimi potrebami.
Stališča mladostnikov do otrok s posebnimi potrebami se ne razlikujejo glede na sto-
pnjo narodnostne pripadnosti niti glede na spol ali učni uspeh.
Stališča do otrok z različnim socialno-ekonomskim
položajem (SES)
Klastrska analiza je pokazala, da se učenci in dijaki združujejo v tri skupine, ki se med
seboj razlikujejo glede na njihov odnos z vrstniki iz iste in različnih socioekonomskih
skupin (bogatejši in revnejši) v štirih različnih kontekstih (odgovori izraženi v združenih
spremenljivkah). V prvi skupini je 39,6 % mladostnikov (N = 344), v drugi 47,1 % (N =
409), v tretji pa 13,2 % (N = 344). Rezultati diskriminantne analize so omogočili opre-
delitev vsake od treh skupin. V prvi skupini so mladostniki, ki se v različnih kontekstih
družijo z vrstniki iz družin z enakim SES in bi se družili tudi z revnejšimi vrstniki. V dru-
gi skupini so mladostniki, ki se družijo z vrstniki iz bogatejših družin. V tretji skupini so
mladostniki, ki se ne želijo družiti z vrstniki iz družin z drugačnim SES; ne z bogatejšimi
ne z revnejšimi.
Vzorec mladostnikov smo razvrstili v tri skupine glede na poročila učencev in dijakov
o stopnji izobrazbe obeh staršev. V skupino z nizkim izobrazbenim položajem smo uvr-
stili mladostnike, katerih starša imata vsaj osnovnošolsko izobrazbo ali eden osnovnošol-
sko, drugi pa srednješolsko. V tej skupini je bilo 10,6 % učencev (N = 25) in 13,0 % di-
jakov (N = 80). V skupino s srednjim izobrazbenim položajem smo uvrstili mladostni-
ke, katerih starša imata srednješolsko izobrazbo ali eden srednješolsko oz. osnovnošolsko,
drugi pa univerzitetno. V tej skupini je bilo 38,1 % učencev (N = 90) in 40,0 % dijakov
pogosteje izražajo naklonjenost do njih. Mladostniki multiple narodnosti imajo podobna
stališča do otrok s posebnimi potrebami kot Slovenci.
Odnos mladostnikov do vrstnikov s posebnimi potrebami se statistično značilno razli-
kuje glede na indeks narodnostne raznolikosti razreda (Kruskal-Wallis test: H(2,868)=9,75;
p=,008). Mladostniki, ki se družijo z OPP, prihajajo iz razredov z višjo stopnjo narodno-
stne raznolikosti (M = ,27; SD = ,25) kot mladostniki, ki se ne želijo družiti z OPP (M
= ,22; SD = ,23), in tisti, ki bi se želeli družiti z njimi (M = ,20; SD = ,20). Prva skupi-
na mladostnikov se tudi statistično značilno razlikuje (Hodges-Lehman post-hoc test) od
obeh drugih skupin (p1 = ,031; p2 = ,012). Razredni kontekst, ki omogoča druženje s so-
šolci različnih narodnosti, pri mladostnikih spodbuja tudi pozitiven odnos do vrstnikov
s posebnimi potrebami.
Stališča mladostnikov do otrok s posebnimi potrebami se ne razlikujejo glede na sto-
pnjo narodnostne pripadnosti niti glede na spol ali učni uspeh.
Stališča do otrok z različnim socialno-ekonomskim
položajem (SES)
Klastrska analiza je pokazala, da se učenci in dijaki združujejo v tri skupine, ki se med
seboj razlikujejo glede na njihov odnos z vrstniki iz iste in različnih socioekonomskih
skupin (bogatejši in revnejši) v štirih različnih kontekstih (odgovori izraženi v združenih
spremenljivkah). V prvi skupini je 39,6 % mladostnikov (N = 344), v drugi 47,1 % (N =
409), v tretji pa 13,2 % (N = 344). Rezultati diskriminantne analize so omogočili opre-
delitev vsake od treh skupin. V prvi skupini so mladostniki, ki se v različnih kontekstih
družijo z vrstniki iz družin z enakim SES in bi se družili tudi z revnejšimi vrstniki. V dru-
gi skupini so mladostniki, ki se družijo z vrstniki iz bogatejših družin. V tretji skupini so
mladostniki, ki se ne želijo družiti z vrstniki iz družin z drugačnim SES; ne z bogatejšimi
ne z revnejšimi.
Vzorec mladostnikov smo razvrstili v tri skupine glede na poročila učencev in dijakov
o stopnji izobrazbe obeh staršev. V skupino z nizkim izobrazbenim položajem smo uvr-
stili mladostnike, katerih starša imata vsaj osnovnošolsko izobrazbo ali eden osnovnošol-
sko, drugi pa srednješolsko. V tej skupini je bilo 10,6 % učencev (N = 25) in 13,0 % di-
jakov (N = 80). V skupino s srednjim izobrazbenim položajem smo uvrstili mladostni-
ke, katerih starša imata srednješolsko izobrazbo ali eden srednješolsko oz. osnovnošolsko,
drugi pa univerzitetno. V tej skupini je bilo 38,1 % učencev (N = 90) in 40,0 % dijakov
