Page 62 - Alenka Gril in Asja Videčnik, Oblikovanje državljanske identitete mladih v šoli, Digitalna knjižnica, Documenta 3
P. 62
tne razlike, do katerih prihaja pri starejših mladostnikih v primerjavi z mlajšimi. Od-
klonilen odnos do otrok s posebnimi potrebami se v srednji šoli zmanjša, naklonjenost
do njih se poveča, hkrati pa se zmanjšajo tudi stiki z njimi. Slednje verjetno lahko pripiše-
mo manjšim realnim možnostim za stike z otroki s posebnimi potrebami, vsaj v kontek-
stu srednje šole.
Dijaki treh različnih smeri srednjih šol (gimnazij, družboslovnih in tehničnih stro-
kovnih srednjih šol) so se značilno različno razporejali v skupine z različnim odnosom do
vrstnikov s posebnimi potrebami (χ2 (4,622) = 14,39; p = ,006; φ = ,152). Večina dijakov vseh
smeri srednjih šol je v drugi skupini – se ne želijo družiti z OPP. V prvi skupini – se dru-
žijo z OPP – je najmanjši delež dijakov gimnazij (17,9 %) v primerjavi z drugima dvema ti-
poma šol (28,0 % iz družboslovne smeri in 27,6 % iz tehničnih šol). V tretji skupini – bi se
želeli družiti z OPP – pa je najmanjši delež dijakov tehničnih šol (14,7 %), kot drugih dveh
(25,1 % gimnazijcev in 24,3 % iz družboslovnih šol). Razlike med dijaki različnih smeri
srednjih šol so se pokazale v naklonjenosti do otrok s posebnimi potrebami, ki je najred-
kejša med dijaki tehničnih šol, in v sprejemanju oz. druženju z njimi, ki je najmanj pogo-
sto med gimnazijci. Verjetno lahko ta stališča dijakov vsaj deloma pojasnimo s strukturo
razredov v srednjih šolah, v katerih so otroci s posebnimi potrebami le izjemoma.
Med dekleti in fanti so statistično značilne razlike v izraženem odnosu do vrstnikov s
posebnimi potrebami ( χ2 867) = 17,85; p = ,000; V = ,143). Večina fantov (skoraj dve tre-
(2,
tjini) se uvršča v drugo skupino – se ne želijo družiti z OPP, četrtina pa v prvo – se družijo
z OPP. Tudi največ deklet, polovica, je v drugi skupini – se ne želijo družiti z OPP, več kot
četrtina v prvi – se družijo z OPP in več kot petina v tretji – bi se želele družiti z OPP, a
se ne. Dekleta so pogosteje izrazila naklonjenost do vrstnikov s posebnimi potrebami kot
fantje. Sicer pa se mladostniki obeh spolov ne razlikujejo v pogostosti odklonilnega odno-
sa do vrstnikov s posebnimi potrebami, niti v pogostosti stikov z njimi.
Med tremi različnimi narodnostnimi skupinami mladostnikov (Slovenci, Nesloven-
ci in multiple narodnosti) so statistično značilne razlike v izraženem odnosu do vrstnikov
s posebnimi potrebami ( χ2 853) = 10,23; p = ,037; φ = ,109). Več kot polovica Slovencev
(4,
se uvršča v drugo skupino – se ne želijo družiti z OPP, manj kot četrtina v prvo – se dru-
žijo z OPP, v tretji pa jih je skoraj dve petini – bi se želeli družiti z OPP. Tudi Neslovenci
so večinoma (polovica) v drugi skupini, v prvi skupini pa jih je več kot Slovencev, več kot
tretjina. Tudi mladostniki multiple narodnosti se večinoma, v skoraj dvotretjinskem de-
ležu uvrščajo v drugo skupino, v prvo pa nekoliko več kot četrtina. Mladostniki večinske
in manjšinskih narodnosti se medsebojno razlikujejo v stališčih do otrok s posebnimi po-
klonilen odnos do otrok s posebnimi potrebami se v srednji šoli zmanjša, naklonjenost
do njih se poveča, hkrati pa se zmanjšajo tudi stiki z njimi. Slednje verjetno lahko pripiše-
mo manjšim realnim možnostim za stike z otroki s posebnimi potrebami, vsaj v kontek-
stu srednje šole.
Dijaki treh različnih smeri srednjih šol (gimnazij, družboslovnih in tehničnih stro-
kovnih srednjih šol) so se značilno različno razporejali v skupine z različnim odnosom do
vrstnikov s posebnimi potrebami (χ2 (4,622) = 14,39; p = ,006; φ = ,152). Večina dijakov vseh
smeri srednjih šol je v drugi skupini – se ne želijo družiti z OPP. V prvi skupini – se dru-
žijo z OPP – je najmanjši delež dijakov gimnazij (17,9 %) v primerjavi z drugima dvema ti-
poma šol (28,0 % iz družboslovne smeri in 27,6 % iz tehničnih šol). V tretji skupini – bi se
želeli družiti z OPP – pa je najmanjši delež dijakov tehničnih šol (14,7 %), kot drugih dveh
(25,1 % gimnazijcev in 24,3 % iz družboslovnih šol). Razlike med dijaki različnih smeri
srednjih šol so se pokazale v naklonjenosti do otrok s posebnimi potrebami, ki je najred-
kejša med dijaki tehničnih šol, in v sprejemanju oz. druženju z njimi, ki je najmanj pogo-
sto med gimnazijci. Verjetno lahko ta stališča dijakov vsaj deloma pojasnimo s strukturo
razredov v srednjih šolah, v katerih so otroci s posebnimi potrebami le izjemoma.
Med dekleti in fanti so statistično značilne razlike v izraženem odnosu do vrstnikov s
posebnimi potrebami ( χ2 867) = 17,85; p = ,000; V = ,143). Večina fantov (skoraj dve tre-
(2,
tjini) se uvršča v drugo skupino – se ne želijo družiti z OPP, četrtina pa v prvo – se družijo
z OPP. Tudi največ deklet, polovica, je v drugi skupini – se ne želijo družiti z OPP, več kot
četrtina v prvi – se družijo z OPP in več kot petina v tretji – bi se želele družiti z OPP, a
se ne. Dekleta so pogosteje izrazila naklonjenost do vrstnikov s posebnimi potrebami kot
fantje. Sicer pa se mladostniki obeh spolov ne razlikujejo v pogostosti odklonilnega odno-
sa do vrstnikov s posebnimi potrebami, niti v pogostosti stikov z njimi.
Med tremi različnimi narodnostnimi skupinami mladostnikov (Slovenci, Nesloven-
ci in multiple narodnosti) so statistično značilne razlike v izraženem odnosu do vrstnikov
s posebnimi potrebami ( χ2 853) = 10,23; p = ,037; φ = ,109). Več kot polovica Slovencev
(4,
se uvršča v drugo skupino – se ne želijo družiti z OPP, manj kot četrtina v prvo – se dru-
žijo z OPP, v tretji pa jih je skoraj dve petini – bi se želeli družiti z OPP. Tudi Neslovenci
so večinoma (polovica) v drugi skupini, v prvi skupini pa jih je več kot Slovencev, več kot
tretjina. Tudi mladostniki multiple narodnosti se večinoma, v skoraj dvotretjinskem de-
ležu uvrščajo v drugo skupino, v prvo pa nekoliko več kot četrtina. Mladostniki večinske
in manjšinskih narodnosti se medsebojno razlikujejo v stališčih do otrok s posebnimi po-
