Page 61 - Alenka Gril in Asja Videčnik, Oblikovanje državljanske identitete mladih v šoli, Digitalna knjižnica, Documenta 3
P. 61
Slika 6: Stališča mladostnikov do otrok s posebnimi potrebami po starostnih skupinah
(distribucija v skupine določene vrste stališč).
Učenci 6. in 9. razreda ter dijaki 3. letnika se statistično značilno različno razporejajo
v tri skupine z različnim odnosom do vrstnikov s posebnimi potrebami ( χ2 868) = 29,69;
(4,
p = ,000; φ = ,185). Skoraj dve tretjini šestošolcev se uvršča v drugo skupino – se ne želijo
družiti z OPP, tretjina pa v prvo – se družijo z OPP. Enako velja tudi za učence 9. razreda.
Več kot polovica dijakov pa se uvršča v drugo skupino – se ne želijo družiti z OPP, v dru-
gi dve skupini pa nekoliko več kot petina. S starostjo mladostnikov se kaže upad odklonil-
nega odnosa do vrstnikov s posebnimi potrebami, predvsem v poznem mladostništvu (iz
zgodnjega v srednje pa se ne spreminja). Obenem se kaže tudi porast naklonjenosti do vr-
stnikov s posebnimi potrebami v poznem mladostništvu. Po drugi strani pa je sprejema-
nje otrok s posebnimi potrebami večje med mlajšimi in srednjimi mladostniki v osnovni
šoli kot med starejšimi v srednji šoli.
Mladostniki iz osnovne in srednje šole se statistično značilno različno razporejajo v tri
skupine glede na odnos do vrstnikov s posebnimi potrebami ( χ2 868) = 74,36; p = ,000;
(2,
V = ,185). Večina osnovnošolcev je v drugi skupini – se ne želijo družiti z OPP (63,0 %),
manj jih je v prvi skupini – se družijo z OPP (30,5 %) in nekaj tudi v tretji skupini – bi se
želeli družiti z OPP (6,5 %). Večina dijakov je v drugi skupini – se ne želijo družiti z OPP
(54,3 %), manj v prvi – se družijo z OPP (23,6 %) in približno enako tudi v tretji skupi-
ni – bi se želeli družiti z OPP (22,0 %). Ti izsledki poudarjajo predhodno izražene sta-
(distribucija v skupine določene vrste stališč).
Učenci 6. in 9. razreda ter dijaki 3. letnika se statistično značilno različno razporejajo
v tri skupine z različnim odnosom do vrstnikov s posebnimi potrebami ( χ2 868) = 29,69;
(4,
p = ,000; φ = ,185). Skoraj dve tretjini šestošolcev se uvršča v drugo skupino – se ne želijo
družiti z OPP, tretjina pa v prvo – se družijo z OPP. Enako velja tudi za učence 9. razreda.
Več kot polovica dijakov pa se uvršča v drugo skupino – se ne želijo družiti z OPP, v dru-
gi dve skupini pa nekoliko več kot petina. S starostjo mladostnikov se kaže upad odklonil-
nega odnosa do vrstnikov s posebnimi potrebami, predvsem v poznem mladostništvu (iz
zgodnjega v srednje pa se ne spreminja). Obenem se kaže tudi porast naklonjenosti do vr-
stnikov s posebnimi potrebami v poznem mladostništvu. Po drugi strani pa je sprejema-
nje otrok s posebnimi potrebami večje med mlajšimi in srednjimi mladostniki v osnovni
šoli kot med starejšimi v srednji šoli.
Mladostniki iz osnovne in srednje šole se statistično značilno različno razporejajo v tri
skupine glede na odnos do vrstnikov s posebnimi potrebami ( χ2 868) = 74,36; p = ,000;
(2,
V = ,185). Večina osnovnošolcev je v drugi skupini – se ne želijo družiti z OPP (63,0 %),
manj jih je v prvi skupini – se družijo z OPP (30,5 %) in nekaj tudi v tretji skupini – bi se
želeli družiti z OPP (6,5 %). Večina dijakov je v drugi skupini – se ne želijo družiti z OPP
(54,3 %), manj v prvi – se družijo z OPP (23,6 %) in približno enako tudi v tretji skupi-
ni – bi se želeli družiti z OPP (22,0 %). Ti izsledki poudarjajo predhodno izražene sta-
