Page 60 - Alenka Gril in Asja Videčnik, Oblikovanje državljanske identitete mladih v šoli, Digitalna knjižnica, Documenta 3
P. 60
jo z vrstniki iste in druge barve polti (M = ,20; SD = ,20). Prva skupina mladostnikov
se tudi statistično značilno razlikuje (Hodges-Lehman post-hoc test) od obeh drugih sku-
pin (p1 = ,004; p2 = ,005). Razredni kontekst, ki omogoča druženje med sošolci različnih
narodnosti, pri mladostnikih ne spodbuja pozitivnega odnosa do rasnih skupin.
Mladostniki z različnim odnosom do vrstnikov glede na raso se med seboj razlikuje-
jo v učnem uspehu (ANOVA: F(2,863) = 5,12; p = ,006; η2 = ,012). Najvišji povprečni učni
uspeh dosegajo mladostniki, ki bi se družili z vrstniki druge barve polti, a se ne (M = 3,86;
SD = ,91), nekoliko nižji tisti, ki se ne želijo družiti z vrstniki druge barve polti (M = 3,65;
SD = ,91), in najnižji uspeh tisti, ki se družijo z vrstniki druge barve polti (M = 3,58; SD
= ,86). Med drugima dvema skupinama ni razlik v učnem uspehu, medtem ko se prva sku-
pina razlikuje v učnem uspehu tako od druge (p = ,040) kot od tretje skupine (p = ,005).
Akademski uspeh se povezuje z rasnimi stališči mladostnikov, vendar odnos ni linea-
ren. Učno uspešnejši mladostniki so naklonjeni vrstnikom druge rase, sprejemajo jih manj
učno uspešni mladostniki, medtem ko se srednja raven akademskega uspeha povezuje z
odklonilnim odnosom do vrstnikov druge rase. Delno se ti rezultati ujemajo z rezultati
nekaterih drugih študij, ki ugotavljajo, da so rasne preference pozitivno povezane z aka-
demskim uspehom (Schofield in Sagar, 1977, Carter, DeTine, Spero in Benson, 1975, v
Fishbein, 2002), v katerih so že pri starejših otrocih ugotovili povezanost negativnih sta-
lišč in predsodkov do narodnostnih skupin in višjim povprečnim učnim uspehom.
Stališča do otrok s posebnimi potrebami (OPP)
Klastrska analiza je pokazala, da se učenci in dijaki združujejo v tri skupine, ki se med
seboj razlikujejo glede na njihov odnos z vrstniki s posebnimi potrebami v različnih kon-
tekstih (odgovori izraženi v združenih spremenljivkah). V prvi skupini je 25,6 % mlado-
stnikov (N = 222), v drugi 56,8 % (N = 493), v tretji pa 17,6 % (N = 153). Rezultati diskri-
minantne analize so omogočili opredelitev vsake od treh skupin. V prvi skupini so mlado-
stniki, ki se družijo z vrstniki s posebnimi potrebami v različnih kontekstih. V drugi sku-
pini so mladostniki, ki se ne želijo družiti z vrstniki s posebnimi potrebami. V tretji skupi-
ni so mladostniki, ki bi se želeli družiti z vrstniki s posebnimi potrebami, a se ne.
V vzorcu mladostnikov je bilo 7,3 % otrok s posebnimi potrebami (navedli so, da so
deležni učne pomoči namenjene otrokom s posebnimi potrebami). Torej so tudi možnosti
mladostnikov za druženje z vrstniki s posebnimi potrebami, vsaj v kontekstu šole, precej
omejene, kot smo to ugotovili že za stike med mladostniki različne rase.
se tudi statistično značilno razlikuje (Hodges-Lehman post-hoc test) od obeh drugih sku-
pin (p1 = ,004; p2 = ,005). Razredni kontekst, ki omogoča druženje med sošolci različnih
narodnosti, pri mladostnikih ne spodbuja pozitivnega odnosa do rasnih skupin.
Mladostniki z različnim odnosom do vrstnikov glede na raso se med seboj razlikuje-
jo v učnem uspehu (ANOVA: F(2,863) = 5,12; p = ,006; η2 = ,012). Najvišji povprečni učni
uspeh dosegajo mladostniki, ki bi se družili z vrstniki druge barve polti, a se ne (M = 3,86;
SD = ,91), nekoliko nižji tisti, ki se ne želijo družiti z vrstniki druge barve polti (M = 3,65;
SD = ,91), in najnižji uspeh tisti, ki se družijo z vrstniki druge barve polti (M = 3,58; SD
= ,86). Med drugima dvema skupinama ni razlik v učnem uspehu, medtem ko se prva sku-
pina razlikuje v učnem uspehu tako od druge (p = ,040) kot od tretje skupine (p = ,005).
Akademski uspeh se povezuje z rasnimi stališči mladostnikov, vendar odnos ni linea-
ren. Učno uspešnejši mladostniki so naklonjeni vrstnikom druge rase, sprejemajo jih manj
učno uspešni mladostniki, medtem ko se srednja raven akademskega uspeha povezuje z
odklonilnim odnosom do vrstnikov druge rase. Delno se ti rezultati ujemajo z rezultati
nekaterih drugih študij, ki ugotavljajo, da so rasne preference pozitivno povezane z aka-
demskim uspehom (Schofield in Sagar, 1977, Carter, DeTine, Spero in Benson, 1975, v
Fishbein, 2002), v katerih so že pri starejših otrocih ugotovili povezanost negativnih sta-
lišč in predsodkov do narodnostnih skupin in višjim povprečnim učnim uspehom.
Stališča do otrok s posebnimi potrebami (OPP)
Klastrska analiza je pokazala, da se učenci in dijaki združujejo v tri skupine, ki se med
seboj razlikujejo glede na njihov odnos z vrstniki s posebnimi potrebami v različnih kon-
tekstih (odgovori izraženi v združenih spremenljivkah). V prvi skupini je 25,6 % mlado-
stnikov (N = 222), v drugi 56,8 % (N = 493), v tretji pa 17,6 % (N = 153). Rezultati diskri-
minantne analize so omogočili opredelitev vsake od treh skupin. V prvi skupini so mlado-
stniki, ki se družijo z vrstniki s posebnimi potrebami v različnih kontekstih. V drugi sku-
pini so mladostniki, ki se ne želijo družiti z vrstniki s posebnimi potrebami. V tretji skupi-
ni so mladostniki, ki bi se želeli družiti z vrstniki s posebnimi potrebami, a se ne.
V vzorcu mladostnikov je bilo 7,3 % otrok s posebnimi potrebami (navedli so, da so
deležni učne pomoči namenjene otrokom s posebnimi potrebami). Torej so tudi možnosti
mladostnikov za druženje z vrstniki s posebnimi potrebami, vsaj v kontekstu šole, precej
omejene, kot smo to ugotovili že za stike med mladostniki različne rase.
