Page 58 - Alenka Gril in Asja Videčnik, Oblikovanje državljanske identitete mladih v šoli, Digitalna knjižnica, Documenta 3
P. 58
o mladostnikov upadajo negativna stališča do vrstnikov druge rase, narašča pa naklo-
njenost do njih. Ti rezultati se ujemajo tudi z izsledki drugih študij, ki so preučevali razvoj
rasnih predsodkov v mladostništvu (Baker in Fishbein, 1998; Moore, Hauck in Denne,
1984, v Fishbein, 2002).
Mladostniki iz osnovne in srednje šole se statistično značilno različno razporejajo v tri
skupine glede na odnos do vrstnikov po rasi ( χ2 868) = 74,36; p = ,000; V = ,293). Večina
(2,
osnovnošolcev je v prvi skupini – se ne želijo družiti z vrstniki druge barve polti (66,3 %),
manj jih je v tretji skupini – se družijo z vrstniki iste in druge barve polti (18,3 %) in malo
manj v drugi skupini – bi se družili z vrstniki druge barve polti (15,4 %). Večina dijakov je
v tretji skupini – se družijo z vrstniki iste in druge barve polti (41,3 %), manj v prvi – se ne
želijo družiti z vrstniki druge barve polti (34,4 %) in najmanj v drugi skupini – bi se dru-
žili z vrstniki druge barve polti (24,3 %). Tudi med mladostniki v osnovni in srednji šoli
se kaže upad odklonilnih rasnih stališč in porast naklonjenosti.
Dijaki treh različnih smeri srednjih šol (gimnazij, družboslovnih in tehničnih stro-
kovnih srednjih šol) so se značilno različno razporejali v skupine, z različnim odnosom
do vrstnikov glede na raso (χ2 (4,622) = 17,91; p = ,001; φ = ,170). Večina dijakov gimnazij in
družboslovnih šol je v tretji skupini – se družijo z vrstniki iste in druge barve polti (41,8
% oz. 42,3 %), večina dijakov tehničnih šol pa v prvi skupini – se ne želijo družiti z vrstni-
ki druge barve polti (44,1 %). V drugi skupini – bi se družili z vrstniki druge barve polti
– je večji delež dijakov gimnazij (30,8 %) kot drugih dveh (22,2 % iz družboslovne smeri
in 16,5 % iz tehničnih šol). Rezultati kažejo na manjši upad negativnih rasnih stališč pri
mladostnikih v tehniških šolah kot v drugih dveh tipih srednjih šol, če jih primerjamo z
osnovnošolci. Te razlike bi lahko vsaj deloma pojasnile razlike med izobraževalnimi pro-
grami srednjih šol.
Med dekleti in fanti so statistično značilne razlike v izraženem odnosu do vrstnikov
glede na raso ( χ2 867) = 32,08; p = ,000; V = ,192). Več kot polovica fantov se uvršča v
(2,
prvo skupino – se ne želijo družiti z vrstniki druge barve polti, več kot četrtina v tretjo –
se družijo z vrstniki iste in druge barve polti in manj kot petina v drugo – bi se družili z
vrstniki druge barve polti. Dekleta se večinoma (dve petini) uvrščajo v tretjo skupino – se
družijo z vrstniki iste in druge barve polti, tretjina v prvo – se ne želijo družiti z vrstniki
druge barve polti, manj kot četrtina pa v drugo. Pri fantih so negativna rasna stališča po-
gostejša kot pri dekletih, ki izražajo več naklonjenosti do vrstnikov druge rase. Ti rezulta-
ti so skladni z izsledki nekaterih drugih študij rasnih predsodkov belopoltih mladostni-
kov v Ameriki (Hoover in Fishbein, 1999, v Fishbein, 2002).
njenost do njih. Ti rezultati se ujemajo tudi z izsledki drugih študij, ki so preučevali razvoj
rasnih predsodkov v mladostništvu (Baker in Fishbein, 1998; Moore, Hauck in Denne,
1984, v Fishbein, 2002).
Mladostniki iz osnovne in srednje šole se statistično značilno različno razporejajo v tri
skupine glede na odnos do vrstnikov po rasi ( χ2 868) = 74,36; p = ,000; V = ,293). Večina
(2,
osnovnošolcev je v prvi skupini – se ne želijo družiti z vrstniki druge barve polti (66,3 %),
manj jih je v tretji skupini – se družijo z vrstniki iste in druge barve polti (18,3 %) in malo
manj v drugi skupini – bi se družili z vrstniki druge barve polti (15,4 %). Večina dijakov je
v tretji skupini – se družijo z vrstniki iste in druge barve polti (41,3 %), manj v prvi – se ne
želijo družiti z vrstniki druge barve polti (34,4 %) in najmanj v drugi skupini – bi se dru-
žili z vrstniki druge barve polti (24,3 %). Tudi med mladostniki v osnovni in srednji šoli
se kaže upad odklonilnih rasnih stališč in porast naklonjenosti.
Dijaki treh različnih smeri srednjih šol (gimnazij, družboslovnih in tehničnih stro-
kovnih srednjih šol) so se značilno različno razporejali v skupine, z različnim odnosom
do vrstnikov glede na raso (χ2 (4,622) = 17,91; p = ,001; φ = ,170). Večina dijakov gimnazij in
družboslovnih šol je v tretji skupini – se družijo z vrstniki iste in druge barve polti (41,8
% oz. 42,3 %), večina dijakov tehničnih šol pa v prvi skupini – se ne želijo družiti z vrstni-
ki druge barve polti (44,1 %). V drugi skupini – bi se družili z vrstniki druge barve polti
– je večji delež dijakov gimnazij (30,8 %) kot drugih dveh (22,2 % iz družboslovne smeri
in 16,5 % iz tehničnih šol). Rezultati kažejo na manjši upad negativnih rasnih stališč pri
mladostnikih v tehniških šolah kot v drugih dveh tipih srednjih šol, če jih primerjamo z
osnovnošolci. Te razlike bi lahko vsaj deloma pojasnile razlike med izobraževalnimi pro-
grami srednjih šol.
Med dekleti in fanti so statistično značilne razlike v izraženem odnosu do vrstnikov
glede na raso ( χ2 867) = 32,08; p = ,000; V = ,192). Več kot polovica fantov se uvršča v
(2,
prvo skupino – se ne želijo družiti z vrstniki druge barve polti, več kot četrtina v tretjo –
se družijo z vrstniki iste in druge barve polti in manj kot petina v drugo – bi se družili z
vrstniki druge barve polti. Dekleta se večinoma (dve petini) uvrščajo v tretjo skupino – se
družijo z vrstniki iste in druge barve polti, tretjina v prvo – se ne želijo družiti z vrstniki
druge barve polti, manj kot četrtina pa v drugo. Pri fantih so negativna rasna stališča po-
gostejša kot pri dekletih, ki izražajo več naklonjenosti do vrstnikov druge rase. Ti rezulta-
ti so skladni z izsledki nekaterih drugih študij rasnih predsodkov belopoltih mladostni-
kov v Ameriki (Hoover in Fishbein, 1999, v Fishbein, 2002).
